• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Intervju,Osebnosti
/
3 aprila, 2020

Peter Stutchbury: Kaj je naša odgovornost?

Philip Goad v svoji knjigi New Directions in Australian Architecture Petra Stutchburyja označi kot »liričnega tehnologa«. Težko bi našli boljši, bolj koncizen opis njegove prakse ali njega samega. Stutchbury ima oster in natančen um inženirja in dušo pesnika. Vsak detajl izkazuje predanost učinkovitosti, uporabnosti, trajnosti, a celote, sestavljene iz teh detajlov, so epske pesnitve o vlogi arhitekture v naših življenjih. Bivanju uporabnikov ne le ustrezajo, temveč ga nadgrajujejo. Skrbno izbrane odprtine povezujejo družine ali sodelavce, natančno postavljeni zidovi ločujejo prostore, ki zahtevajo intimo ali zbranost. Predvsem pa izbori, obdelave in spajanje materialov pripovedujejo zgodbe o lokalni tradiciji, podnebnih pogojih in kulturi. Ravno ta večplastnost je tista, ki dela Stutchburyjevo arhitekturo tako bogato, tako človeško in tako trajno.

V svojem predavanju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je med drugim povedal: »Vsak naročnik ima zgodbo. Naša naloga je, da tej zgodbi prisluhnemo in jo razumemo.« Petra Stutchburyja smo ujeli med njegovim obiskom v sklopu programa Immersive School of Architecture, ki je potekal od 11. do 16. aprila na Kekčevi domačiji v Trenti, in prisluhnili njegovi zgodbi.

Bay Guarella House, vir fotografij: peterstutchury.com.au

Če začneva s Shakespearom: »Kaj je v imenu? Kar imenujemo vrtnica, bi pod drugim imenom dehtelo prav tako opojno.« Tema tokratne posebne izdaje Outsiderja je arhitektura »v sozvočju«. Zanima me, kakšen je vaš odnos to teh, recimo jim kategorij, kot je na primer »trajnostna arhitektura«, s katerimi se označujejo vaša in druge arhitekturne prakse.
Zdi se mi, da »trajnostna arhitektura« ni dovolj širok izraz. Nikoli ga nisem maral, ker ga dojemam bolj kot nalepko, ne kot ime. »Spoštljiva arhitektura« mi je veliko bolj pri srcu, saj se začne s tem, da pogledaš okoli sebe, da pripoznaš okolje, pripoznaš ljudi, ki tam živijo, da prepoznaš vzorce – in da to spoštuješ. To je nekaj, kar učimo tudi tukaj, na Immersive School of Architecture.

Pojem »spoštljiva arhitektura« je večplasten. Na osnovni ravni je potrebno poznavanje gradbenega procesa. Hišo je mogoče zgraditi z veliko ali pa zelo malo odpadka. Lahko je zgrajena tako, da traja dolgo, ali pa tako, da je začasna. Lahko je zgrajena skrbno ali pa na hitro zmetana skupaj. Seveda je pomembna toplotna učinkovitost, razumeti moraš, koliko termične mase potrebuješ, koliko prezračevanja, koliko svetlobe, poznati moraš vse, kar je potrebno, da zmanjšaš količino energije, ki jo hiša porablja. Kajti hišo je mogoče zasnovati tako, da je uporabna tudi z manj klimatizacije, manj ogrevanja … V vašem podnebju seveda to ne gre tako daleč kot pri nas, a ravno zato so za nas obiski v Evropi vedno tako zanimivi. Ko opazuješ tradicionalno arhitekturo v teh krajih, spoznaš, zakaj imajo hiše tako debele zidove, tako majhna okna – česar v toplem podnebju, kot je naše, ne potrebuješ, tu pa je nujno. In skozi to se naučiš, kako so ljudje tu našli načine, da se izrazijo in da so poetični – v nekem drugem jeziku.

Šele s kombinacijo vsega tega je mogoče ustvariti zgradbe, ki lahko presežejo čas. In generacijo, v kateri so zgrajene. Človeška kultura je tudi materialna kultura. Iz nje se lahko naučimo, kaj v nekem prostoru deluje in kaj ne.

Poleg tega opažam, da gradimo stavbe, ki se osredotočajo na določen problem, namesto da bi se osredotočali na dolgotrajno fleksibilnost. V pisarni smo ravnokar dokončali hišo, ki je namenjena trem družinam. A je zasnovana tako, da lahko v njej živi tudi ena sama družina, če tako želi. Oziroma da se lahko, če se na primer ena družina postara, za njo vseli mlajša. Če želi lastnik zaslužiti nekaj dodatnega denarja, lahko del hiše brez težav odda, tako da ni odvisen od tega, da mora hišo prodati, če želi nekaj manjšega. Hišo lahko uporablja kot vir ali sredstvo preživetja, ne da bi jo moral predelati.

Zdi se mi, da smo izgubili sposobnost resničnega poglabljanja v probleme. Ker preprosto nimamo dovolj časa. Zasnovo vržemo skupaj v dveh dneh, tretji dan jo moramo že predstaviti. Deloma je za to kriv tudi prehod na računalniško projektiranje. Ročno risanje je počasnejše. Ker pomeni, da imamo tudi med samim delom čas, da razmislimo, zakaj smo potegnili neko črto, sprejeli neko odločitev. In ta črta potem tudi ostane.

Zadnja in po mojem mnenju najpomembnejša stvar pa je … hm, kako bi jo poimenoval? Razpoloženje, duhovnost, morda »onstranskost«, s katero lahko ljudem povzdigneš duha z lepoto ali brezčasnostjo ali nepredvidenim … In prav ta je najtežja. A obenem je s časom tudi tista, ki jo najlaže najdeš. Ne mislim skozi vsakodnevne izkušnje, ampak z vztrajnim procesom odstranjevanja namesto dodajanja. S tem, da svoje razmišljanje postopoma skrčiš na jedro svojega odnosa do stavbe. Na stavbe nikoli ne gledam kot na Arhitekturo, temveč kot na prostore, kjer je tvoj duh lahko bolj gibek, bolj prost.

Zelo lepo povedano. Eden od razlogov, zakaj arhitektura nima naštetih lastnosti, je to, da je velik del arhitektov indoktriniran v določen način razmišljanja, da sledijo trendom in modi, da niso dovolj izobraženi. Vsi pa vemo, da je v postopek vpleten še nekdo, ki v veliki meri določa končni izid projekta – naročnik. Zdi se mi, da moramo poleg sebe izobraževati tudi svoje naročnike …
Zanimivo je, da se v Avstraliji s to težavo ne srečujemo niti približno toliko, kot se arhitekti v Sloveniji. Mislim, da je to zato, ker ste pod močnejšim pritiskom investitorjev. Seveda sva z Richardom (Leplastierjem, op. a.) svoji praksi že v samem začetku zastavila tako, da so pravila igre povsem jasna – arhitekta sva; najina vloga je, da poiščeva ustvarjalne rešitve za vaše probleme; če tega ne želite, zakaj naju sploh sprašujete?

Ne želiva, da najina praksa razvodeni, da se nekdo z njo okoristi za večanje svojega kratkoročnega (finančnega) dobička. Na svetu je dovolj komercialnih arhitektov.

Seveda je to na začetku zelo naporno. Terja ogromno dela, osredotočenosti, minimalnega zaslužka in tako naprej. A sčasoma bodo ljudje razumeli in prišli do tebe na osnovi tvojega dela. Kljub temu mislim, da je pomembno, da je arhitektura dostopna vsem, ne samo eliti. In tu nimam v mislih finančne elite, temveč elito razuma, ljudi, ki že v začetku razumejo pomen in vrednost arhitekture. Dostopna bi morala biti migrantom, socialno in finančno ogroženim, marginaliziranim …

Zato smo ustanovili fundacijo, prek katere delujemo v brazilskih favelah, kjer udejanjamo vsa našteta načela in ideje. Letos smo skupaj s tamkajšnjo skupnostjo prenovili vrtec za 42 otrok. Stanovali smo na lokaciji, reciklirali smo material, ki smo ga našli tam, in z nekaj preprostimi posegi izboljšali prezračevanje, znižali temperaturo v stavbi, zagotovili dovolj vode z zbiranjem deževnice … Kar mi dokazuje, da gre arhitekturno razmišljanje lahko dlje od sebičnosti. Lahko pokažeš, kje in kako stavba ne deluje dobro, kako ne služi uporabnikom, in nenadoma se zavejo, da lahko živijo bolje.

Seveda, med tema dvema skrajnostma leži vse ostalo, kar si omenil prej. Mislim, da je tu naša šibkost, šibkost celotne človeške vrste – denar. Ki je razlog, zakaj sploh moraš postaviti to vprašanje. Na eni strani so tu investitorji, ki želijo zaslužiti, na drugi je arhitekt, ki ne želi bankrotirati. In ko se ti dve strani združita, je rezultat določen način razmišljanja, ki nas vse skrbi, a malokdo ukrepa. Dobiš ponudbo za dobro plačan projekt, a naročnik želi cenene materiale, kratek rok in tako dalje. Tvoje roke so v resnici zvezane, a rečeš si: »Samo tale projekt naredim, naslednji bo boljši.« In tako se vrtiljak ponovno zavrti …

Zato tudi organiziramo te šole. Ker verjamemo, da če dobimo priložnost, da gremo globlje, da razvijemo drugačen način razmišljanja, potem bomo vsakič, ko bomo naredili kaj slabega, to prepoznali in se tega zavedali. Poleg tega potrebuješ samo eno priložnost, da narediš stvari tako, kot je treba, in potem se vse spremeni.

Sunset house, vir fotografij: peterstutchury.com.au

Če sem popolnoma iskren, se po eni strani povsem strinjam, po drugi, kot nekdo, ki dela predvsem za zasebne naročnike, pa lahko rečem, da pohlep ni edina težava. Naročniki pogosto niso pripravljeni sprejeti skrbno premišljenih in utemeljenih predlogov, ki bi jim dejansko koristili. Ker so povsem osredotočeni na neko predstavo, ki pa pogosto (po funkcionalni, ne po estetski plati) ni najboljša. Zato se mi zdi, da je naša naloga, da razširimo, osvobodimo njihovo domišljijo. Sam sem prepričan, da je arhitektova vloga to, da uporabi svoje znanje v skrbi za blagostanje naročnika in družbe. Zdravstveno, psihološko, čustveno, finančno. Česar naročnik pogosto ne razume.
Kaj je torej odgovornost nas kot arhitektov?

Da se naučimo, kako to učinkovito predstaviti naročniku.
Nedvomno. A najprej moramo tudi sami vedeti, kako poskrbeti za to. In zdi se mi, da veliko arhitektov gradi stavbe, ki tega na ponujajo. Da gradijo sebične stavbe, prek katerih arhitekt izpolnjuje svoje lastne ambicije. To pa je spet samo simptom širšega problema: da smo vsi postali odvisni od samopotrjevanja in zadovoljevanja lastnih potreb. Namesto da bi zadovoljevali družbene potrebe – skrbeli za okolje, za šibkejše, za skupnost.

Poleg tega se je veliko laže upreti pritisku kapitala, kadar na nekem področju obstaja močna kultura. Kadar je ta šibka, ima kapital veliko več moči, da si podreja posameznike in družbo. Kar naju privede nazaj do tvojega vprašanja o naročnikih …

S tem vprašanjem sem se pravzaprav ukvarjal že v prejšnji številki Outsiderja, ko sem pisal o festivalu Druga godba in stanju vizualne kulture v Sloveniji. O tem, kako daljnosežen je njen vpliv in kako nizek je njen nivo. Glede česar se vsi pritožujemo …
A nekoč se nismo. Ker se nam ni bilo treba. Ko sem bil še študent, so imeli arhitekti status kulturnih voditeljev in njihovo mnenje je bilo upoštevano kot referenčno, ne le tedaj, ko je šlo za estetiko.

Cabbage Tree House, vir fotografij: peterstutchury.com.au

Kot je bilo tudi še v Jugoslaviji. Če pogledamo samo nedavno razstavo jugoslovanske betonske arhitekture v MoMI, je to očitno.
Če se vrneva k jedru te teme – kaj je arhitekturna praksa v svetu v tem trenutku? Odgovornost! In od tega ne odstopam. Ta odgovornost izvira iz tega, da imamo izjemno znanje, da poznamo zgradbe, da jih razumemo, da znamo (upajmo) komunicirati z ljudmi in da imamo smisel za estetiko, ki v določenem prostoru deluje. Za razliko od drugih vizualnih umetnikov, ki lahko odložijo čopič ali dleto in odkorakajo od svojega dela, mora skupnost z našim delom živeti vsak dan. Zato mora biti v tem delu tudi »posvetnost«, vsakodnevnost. Naše delo mora gledati, kam vodi in zakaj. To je tisto, kar mislim s »spoštljivo arhitekturo«. A kljub temu – če nisi ustvarjalen, če ljudi ne navdihneš, bo stavba slej ko prej prodana in verjetno porušena.

Torej, kako vse to doseči? Mislim, da tako, da začneš s trdnim jedrom, ne pa lahkomiselno. Za nas je to jedro spoštovanje do pokrajine in do ljudi.

Pogovarjal se je: Bor Pungerčič

Portret: Miran Kambič

Pogovor je bil prvotno objavljen v časopisni izdaji Outsider: Arhitektura v sozvočju, spomladi 2019.

Nastajanje Outsiderjevih vsebin podprete tako, da se na revijo naročite:

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiLayerjeva hiša: Idealna vloga galerije je povezovanje različnih publik
NaslednjiMarasovic arhitekti: Stanovanje V1Next
Povezani članki
Loading...
IntervjuOsebnosti

Miran Kambič: Fotografirati arhitekturo v njeni najboljši luči

14 decembra, 2017
IntervjuTrgovina

Dvainštirideset: Milo iz kozjega mleka

28 septembra, 2017
ArhitekturaOsebnosti

Zaha Hadid (1950- 2016): POT NAPREJ

31 marca, 2016
arhitektkeIntervju

Zala Velkavrh: Ko govorimo o javnem prostoru, govorimo o resničnih ljudeh

11 aprila, 2022
IntervjuKulturaOsebnosti

Špela Čadež, animatorka: Z vsakim filmom se želim česa naučiti

16 januarja, 2022
ArhitekturaIntervjuModa

Petja Zorec: MODA JE MOJ LEK

5 novembra, 2017
Osebnosti

ZVEZDNI PRAH V LABIRINTU

11 januarja, 2016
Osebnosti

Pismo v nekdanji čas

15 septembra, 2015
1 2 … 20

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo