Pixxelpoint-24-Numen-For-Use-Mreza
Pixxelpoint 2023: Življenje v (o)mrežju

V četrtek, 16. novembra, se je v Novi Gorici otvoril letošnji, 24. Pixxelpoint, mednarodni festival sodobnih umetniških praks. Ta letos poteka na treh lokacijah v Novi Gorici: Mestna Galerija, Galerija Tir na Mostovni in v Carinarnici, ter eni lokaciji v italijanski Gorici, galerija Agore. Program, pri katerem sodeluje več kot 40 umetnikov, dopolnjujejo še delavnice, predavanja, performansi in filmi. Festival letos že drugič kurira Nina Jeza, umetnostna zgodovinarka, kustosinja in pedagoginja, ki deluje na področju vizualne in intermedijske umetnosti, trajal pa bo do 30. novembra.

Tema letošnje edicije festivala, Življenje v (o)mrežju, nagovarja sodoben način življenja, v katerem smo neobhodno povezani v različne mreže in omrežja, preizprašuje kako ta omrežja oblikujejo našo percepcijo sveta, kako se razvijajo in spreminjajo socialne dinamike ter družbene interakcije in kako se v digitalnem okolju izražajo umetniki. Na spletni strani festivala povzamejo: Pridružite se nam na potovanju skozi »Življenje v (o)mrežju«. Gre v resnici za umetniške vizije, ki nas hočejo spodbuditi k razmišljanju o naši vlogi v tem digitalnem ekosistemu in tudi o načinih, kako lahko skozi umetnost ustvarimo povezave, ki presegajo digitalni svet. Ko se skušamo namreč zazreti v prihodnost, kjer elektrika in omrežja neločljivo povezujejo ter hkrati zamejujejo naša življenja, se moramo vprašati, kako – in če sploh – bomo skupaj soustvarjali bolj zeleno, trajnostno prihodnost.

Največji razstavni prostor v Mestni galeriji v Novi Gorici je namenjen instalaciji Mreža umetniškega kolektiva Numen/For Use, ki deluje na področju konceptualne umetnosti, scenografije ter industrijskega in prostorskega oblikovanja. Skupina se je pod imenom For Use oblikovala leta 1998 kot projekt industrijskih oblikovalcev Svena Jonkeja (Danska), Christopha Katzlerja (Avstrija) in Nikole Radeljkovića (Hrvaška).

Instalacijo tvorijo dolge elastične vrvi in mreže, ki so napete med tlemi, stenami in stropom in ustvarjajo veliko mrežasto skulpturo. Mreža in elastika nastopata kot material, ki se z deformacijo in zvijanjem iz linijskega, 2D elementa spremenita v 3D kompozicijo, ki definira prostor. Materialno preprosta instalacija ustvarja zanimivo doživljanje tudi s prepletom senc in gibanja, ki jih napete mreže ustvarjajo.

Glavna karakteristika instalacije pa je interakcija, saj lahko obiskovalci vanjo vstopajo, se povzpnejo in plezajo po mrežah, se po njih sprehajajo, zibajo, počivajo, lebdijo. Mreža postane prostor igranja, raziskovanja, svobode, interakcije in refleksije. Iz nje lahko prostor galerije, prostor institucionalne umetnosti (morda prvič) vidimo iz drugačne perspektive.

Mreža je mehka in se ob naših premikih spreminja in deformira, ko nanjo spleza še kdo, se trese, iz prostora svobode lahko postane tudi prostor ranljivosti in nevarnosti. Instalacija tako ni le umetniško delo, ki učinkovito združuje umetnost, arhitekturo in oblikovanje, je tudi interaktivni prostor za raziskovanje človekovega odnosa do drugega človeka, za razmislek o svojih lastnih mrežah in omrežjih.

Festival gosti še veliko zanimivih avtorjev in del. Eden med njimi je Alessandro Lupi, ki svojo instalacijo z naslovom Mejni odsev predstavlja pred Carinarnico v Novi Gorici. Na zemljevidih, ki so omrežja držav, mej, mejnih črt, so te velikokrat narisane črtkano, skoraj igrivo – a vendar te črtkane črte določajo usode celotnih narodov. Avtor razmišlja o prostoru in preizprašuje naše razumevanje mej in identitet. Idejo o meji, ki je le črtkana črta na zemljevidu, pretvori v estetsko zelo dodelano, subtilno, nežno, skoraj nevidno intervencijo, sestavljeno iz malih ogledalc, ki lebdijo napete nad nami. Ko piha veter se ogledalca premikajo in odsevajo okolico in šele tedaj jih lahko vidimo. Tako je danes, v svetu, ki je dobro povezan in prepleten na omrežju, tudi z državno mejo. Vidimo in občutimo jo le takrat, ko »zapiha veter«.

Ta intervencija je še kako aktualna, saj točno pod njo, na deklarativno odprti meji, zadnji mesec ponovno stoji policijska zapora. Tako kot je krhka meja, je krhko tudi to, da meje ni.

 

Napisala: Eva Sušnik
Fotografije: arhiv festivala Pixxelpoint, arhiv avtorjev

*

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

Mailchimp brez napisa

Povezani članki