• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Intervju,Plečnik
/
4 oktobra, 2017

Pogovor o Plečniku: Dr. Peter Krečič

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Dr. Peter Krečič je v svoji dolgi in plodoviti akademski karieri preučeval slovensko umetnost in arhitekturo 19. in 20. stoletja, umetnostno kritiko v času med vojnama, vprašanja slovenske avantgarde v evropskih okvirih ter od osemdesetih naprej življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika. Njegov stari oče je bil gradbeni inženir Anton Suhadolc, ki je s Plečnikom tesno sodeloval in vodil gradnjo številnih njegovih pomembnejših del v Ljubljani in zunaj nje. S Petrom Krečičem sva se srečala v atriju kavarne NUK. Obdana s Plečnikovo avro in tudi s Plečnikovim čajem na mizi sva začela pogovor.

Letos se spominjamo 60. obletnice Plečnikove smrti. Ob vsaki obletnici me zbode nekakšen čuden odnos medijev do teh nedvomno pomembnih datumov. Namesto da bi se vedno znova ukvarjali s temeljnimi problemi o Plečniku, saj so teme tako rekoč neizčrpne, raje poiščejo kakšno stransko zgodbo, recimo o Plečnikovi gospodinji, o Plečnikovem čaju, o tem, kaj je jedel, kako se je oblačil. To je lahko za nekatere rumene rubrike zanimivo. Toda o sami arhitekturi, o tistem, v čemer je Plečnik velik, v čemer presega tudi ljudi svojega časa, o tem pa zelo malo slišimo in beremo. Zelo malo je novih pobud in vpogledov v nekatera dela, dejanja, odločitve in seveda vse tisto, kar je ostalo v načrtih in morda še kliče po realizaciji.

So Plečnikove realizacije še odprto vprašanje? Ali bomo zgradili Plečnikov parlament?
To je načelno vprašanje, iz več razlogov. Spomeniška služba bo rekla ne, Plečnik je avtor, ki je umrl že pred šestdesetimi leti in se o svojih delih kot avtor ne more več opredeliti. Tudi arhitekturna stroka se težko opredeli do takšne naloge, ker nimamo na voljo potrebnih detajlov, opisov, izbora gradiv. Moje stališče do tega pa je precej jasno: nobena teorija, nobena zapoved spomeniških služb in mednarodnih združenj ne more preprečiti Slovencem, če se za kaj odločimo, da ne bi tega tudi napravili. Slovenci smo v tem suvereni, in če bomo hoteli nekoč zgraditi Plečnikov parlament, kdo nam more kaj takega preprečiti!
Tukaj se vedno spomnim Poljakov. Po vojni je bila Varšava popolnoma razrušena. Razen ene cerkve ni stala niti ena hiša. Takrat so bile zelo vplivne Le Corbusierove teorije o gradnji mest, bauhausovske teorije in teorije ruske revolucionarne arhitekture in urbanizma, ki so se kar ponujale. Proti vsem nasvetom in pravilom so se Poljaki odločili, da želijo imeti Varšavo takšno, kakršna je bila pred vojno. In so tako tudi naredili.
Mi pa bi vedno gledali na levo in desno, katera mednarodna institucija nam kaj dovoli ali prepoveduje. V tem smo zelo negotovi. V tem pogledu predlagam suverenost v odločitvah, ki zadevajo temeljne nacionalne teme, vendar je treba pred končno odločitvijo stvari vselej zelo dobro pretehtati in se seveda truditi za kar največji konsenz med ljudmi.

Katedrala Svobode, Foto: Kristijan Tavčar

Se ob tem razmišljanju riše temeljna razlika med današnjim in Plečnikovim časom? Danes Plečnik za večino svojih del verjetno ne bi dobil naravovarstvenih ali kulturnovarstvenih dovoljenj.
Seveda so se merila spremenila. Če bi Plečnik danes predstavil idejo piramide nad Rimskim zidom, mu tega ne bi nihče dovolil. Toda spomeniška služba danes ne more reči, da je to slaba rešitev. Nasprotno: ugotovi lahko, da je arheološki spomenik dobil novo vsebino in da je rešitev kakovostna. Tega takrat vnaprej seveda nihče ni mogel predvideti.
V Plečnikovem času so se odločitve sprejemale v bolj ozkem krogu. Nekateri pravijo, da so Ljubljano zidali France Stele kot konservator, Matko Prelovšek kot direktor mestnega gradbenega urada in Plečnik kot arhitekt. A kot vsaka anekdota tudi ta problem nekoliko poenostavlja. Vedno so bile težave in odpori. Tudi Plečnikov Rimski zid v svojem času ni nastal zlahka. Stele je moral objaviti knjižico, v kateri je natisnil tudi Plečnikovo pismo takratnemu direktorju Narodnega muzeja Balduinu Sarii, kaj Rimski zid za Ljubljano pomeni. Skratka, šlo je za srdit spopad, kajti v ozadju je bil interes za porušitev Rimskega zidu in gradnjo linije vil, podobnih onim na južni strani Mirja, ki jih je Plečnik prezirljivo imenoval »kóčevje«.
Podobna zgodba so bile Žale, ki ne bi nikdar nastale, če v mestnem svetu ne bi bilo izjemno iznajdljivega mestnega svetnika Stanka Sušnika. V čem sta bili njegova modrost in spretnost? Nikoli ni pokazal svetnikom celega projekta. Če bi pokazal celoto, bi takoj rekli ne, preveč je, predrago je, mesto ne zmore … Žalski kompleks jim je predstavljal po delih.
Tako je bilo v času Plečnika. Bili so ljudje, ki so vedeli, kaj lahko od Plečnika pričakujejo in kako naj mu pomagajo do realizacij. V tem pogledu je imel Plečnik razmeroma ugoden položaj: izobraženo in predano podporno okolje. Danes se pritožujemo, kako se nič ne da, povsod se nam kažejo številne prepreke, a tudi takrat so bile omejitve. Morda drugačne, pa vendar. Težave so zmeraj. Treba je iznajti poti, kako težave premagati in doseči velike cilje. Plečnik je večkrat opozoril, da je treba imeti obsežen program in velike zamisli. Svojim študentom je nekoč rekel približno takole: imejte idejo, imejte idejo, tako veliko, da se boste tresli pred njo!

Plečnik je v arhitekturo vpisal velike ideje. Torej je z arhitekturnimi realizacijami ustvarjal nove urbanistične kriterije?
Tako je. Ustvaril je nov kriterij, nov volumen, novo dimenzijo. In to takoj napovedal s prvo večjo realizacijo v domovini. Cerkev sv. Frančiška v Šiški je bila za takratno Spodnjo Šiško prevelika. In njeno merilo je bilo odločilno za vse pomembno, kar je nastalo po tem; je že bila v okviru Plečnikovega koncepta Ljubljane kot novih Aten.
Ustvarjal pa je tudi nove politične kriterije. V tistem času imamo v Evropi tri značilne primere vzpostavljanja po prvi svetovni vojni nastalih držav: Češkoslovaške, Poljske in Kraljevine SHS, pozneje Kraljevine Jugoslavije. Jugoslavija je še posebno zapleten primer zedinjenja, saj je je del živel pod otomanskim cesarstvom, drugi pod Avstrijo in tretji del pod Ogrsko.
Malokdo ve, da so imeli Poljaki s formiranjem republike podobne težave kot Čehi in Slovaki, gledano z vidika nalog državotvornega pomena. To nalogo je podobno kot Plečnik v Pragi na Poljskem odigral arhitekt Szyszko Bohusz (izg. Žižko Bohuž). Ambienti in palače, ki jih je opremljal tako v Varšavi kot v Krakovu, prvotni prestolnici Poljske naj bi vzpostavili duha državnosti moderne Poljske. Poljaki so za te njegove intervencije iznašli izraz »kostumiral«.
Še bolj izrazit primer v tem je bil češki predsednik Tomáš G. Masaryk. Takoj ko je prišel v Prago, je določil praški grad za politično srce države. Plečniku je v svoji politični oporoki iz l. 1925, ki smo jo našli v Plečnikovi korespondenci, precej natančno definiral naloge arhitekta, ki so se tedaj že izvajale. Med členi, ki govorijo tudi o tem, kje in kako si želi biti pokopan, je zapisano tudi, kaj pričakuje od Plečnika, približno takole: »Želimo, da profesor Plečnik ustvari na praškem gradu simbole, ki jih bo ljudstvo prepoznalo in jim sledilo. Želimo, da iz praškega gradu, nekdaj fevdalne in kraljevske zgradbe, naredi stavbo, ki bo izžarevala duha svobode in demokracije. Itd.« Si predstavljate, kako zahtevno nalogo daje arhitektu? In Plečnik jo je zmogel. Ko je postal arhitekt prenove praškega gradu, je bil star blizu 50 let, zrel arhitekt in dovolj izkušen. Do gradu se je vedel zelo spoštljivo, naloga pa je bila izjemno kompleksna, ob tem ena največjih prenov v povojni Evropi sploh. Ko je prišel na grad, je bil ta v zelo slabem stanju in povsem brez infrastrukture.
V tem kontekstu je treba brati ureditev znamenite Matijeve dvorane, danes Plečnikove dvorane. V njej je arhitekt predstavil svoj arhitekturni kanon, svoj modernizirani klasicizem, posebej prilagojen funkciji profane grajske kapele, namenjene državnemu protokolu. Kaj je z njo mislil, se je pokazalo ob Masarykovi smrti leta 1937, ko so ga v odprti krsti izpostavili tudi splošnemu ljudskemu poslavljanju in žalovanju.

Praški grad: ureditev znamenite Matijeve dvorane, danes Plečnikove dvorane

Kako je bilo z vlogo arhitekture pri konstituiranju Kraljevine SHS?
Začel bom z anekdoto. Kralj Aleksander I., Ujedinitelj (ker je združil jugoslovanske narode), je leta 1923 uradno obiskal Prago. Masaryk ga je sprejel v prenovljenih prostorih praškega gradu in kralj je pokazal zanje precejšnje zanimanje. Vprašal ga je, kdo je ta, ki mu tako lepo oblikuje grajsko notranjščino. »Vaš državljan, Jože Plečnik,« mu je ta odgovoril. Kralj še nikoli ni slišal zanj in se je po vrnitvi o njem pozanimal na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Povabil ga je v Beograd in ponj poslal kraljevi vagon. Toda Plečnik je odklonil, da bi se peljal v njem. Kot običajno se je usedel v vagon tretjega razreda. Črno oblečen, s klobukom in dežnikom se je pripeljal v Beograd in se peš odpravil proti kraljevemu dvoru. Na poti so ga prestregli in prepričali, da je sedel v avtomobil, s katerim so ga nato pripeljali na dvor. Plečnikov opis dogodkov so zapisali njegovi študentje, med drugimi Dušan Grabrijan, katerega spomine in objave je posthumno, leta 1968, objavila njegova vdova Nada Grabrijan. V spominih nekaterih njegovih učencev se je sploh ohranilo veliko anekdot. Imamo tri zelo dobre objave: Grabrijanovo, Lenarčičevo in Omahnovo. Tu je treba omeniti še objavo spominov Antona Suhadolca in pisem, ki mu jih je pisal Plečnik.
Toda bodimo pozorni na kraljevo reakcijo po vrnitvi v domovino. Namesto da bi Plečnika povabil k snovanju Beograda kot prestolnice novonastale države, mu je naročil načrte le za svoje zasebne potrebe: preoblikovanje vile Bled, lovski dvorec v Kamniški Bistrici, stavbo za kraljico Marijo na Bledu ter lovsko kočo v Krmi.
V tem se jasno pokaže razlika v mentaliteti med takratnim kraljevim dvorom in državnim vrhom na Češkoslovaškem. Kralj ni doumel združevalne funkcije arhitekture, simbolov, ki jih potrebuje vsaka državna skupnost. No, resnici na ljubo, tega tudi nobena slovenska vlada od Drnovška sem še ni doumela.

Kot ste že omenili, je Plečnik z arhitekturo vzpostavljal urbanistične kriterije, ki jih je potem že leta 1928 zaokrožil s celostnim urbanističnim načrtom. Kako pa je z njegovim načrtom za Ljubljano iz leta 1943? Obstajajo stališča, da je avtorica načrta Gizela Šuklje.
Plečnik je sredi vojne, leta 1943, podaril Univerzitetni biblioteki (konkretno dr. Jožetu Rusu) zbirko 22 različnih načrtov, po Plečnikovem, »… da ne pride v pogin in pozabljenje«. Med temi je s št. 1 označen urbanistični načrt Ljubljane iz leta 1943. Prvega je, kot navajate, izdelal leta 1928 in ga leta 1929 objavil v reviji Dom in svet. To je tisti, ki opredeli njegove glavne osi, predvidi Južni trg, preureditev Vodnikovega trga, univerzo v Tivoliju … Nekatere stvari so pozneje odpadle. Tudi zaradi tržnic. Nekateri pisci o Plečniku se ves čas upirajo mnenju, da je ta načrt iz leta 1943 resen urbanistični načrt, in pravijo, da je njegova sodelavka Gizela Šuklje vse njegove nove stvaritve zgolj vnašala na karto Ljubljane. V njegovi zbirki se je ohranila delovna verzija, za katero smo ugibali, kdaj bi jo datirali, in smo jo svojčas postavili v leto 1944. Plečnikovo darilo, ki ga je odkril Veselin Mišković, pa kaže, da je Plečnik na prvo mesto svojega izbora postavil prav urbanistični načrt Ljubljane, ki je nadvse lepo izdelan, koloriran itd., in zdaj nedvomno datiran v leto 1943. Ali morete ob tem še trditi, da gre za avtorstvo Gizele Šuklje, pri čemer je Plečnik niti ni omenjal?
Ta načrt vsebuje nekatere Plečnikove predloge, ki bi jih danes in tudi že takrat težko sprejeli. Med drugim bi dal podreti vse hiše vzhodno od magistrata do Krekovega trga, na tem mestu pa bi uredil slovesne dohode na grad. Sprejel je zamisel o poglobljeni železnici, uredil široke drevorede do Šiške od severozahodnega dela središča in izza Bežigrada, Parmova bi bila avenija s štirirednimi drevoredi. Plečnik je bil resnično velik vizionar. Prosim, brez ironičnega podtona!

Neuresničenih projektov je veliko. Kaj ti projekti govorijo o Plečnikovi Ljubljani? Kako jih razumeti danes?
Moja temeljna teza je, da je treba pri Plečniku ves čas upoštevati, da ga je gnala vizija Ljubljane kot novih Aten. Ta misel je lahko uspevala v času med vojnama, ker je bila takrat aktivna generacija politikov, ki je vzrasla iz nacionalne ideje, ta pa se je izrisovala vse od Prešerna naprej. Kot veste, nas je Trubar prvi imenoval za Slovence, kot narod nas je vzpostavil Prešeren. On in generacija dunajskih študentov s formulacijo zahteve po »zedinjeni Sloveniji« sta bila reakcija malega naroda na nacionalizme velikih narodov, najprej s poezijo, potem s političnim programom, ki je v drugi polovici 19. stoletja s tako imenovanim taborskim gibanjem narodno ozavestil ljudske množice. Z zahtevo po zedinjeni Sloveniji so postali Slovenci tudi politični narod. To je osrednja zgodovinska smer druge polovice 19. stoletja in politiki, ki so odločali v Ljubljani v Plečnikovem času, so bili vsi dediči te ideje. Župan Ivan Hribar je v svojih spominih med drugim zapisal, da so bili, ko je postal župan, še vsi napisi v Ljubljani nemški. Začel je uvajati dvojezične napise in na koncu tega procesa so bili vsi ulični napisi in jezik uradov slovenski. Ljudje, kot so bili Anton Korošec, župan Juro Adlešič in drugi, so bili del tega, po svoje še romantičnega gibanja. In na tej točki se je Plečnikova ideja novih Aten ujela s pričakovanji politike. Naslov knjižice, separata, ki je izšel leta 1932 in ki je predstavil Plečnikove načrte za preoblikovanje Ljubljanskega gradu, s komentarjem Franceta Steleta, je Grad ljubljanski – slovenska Akropola. Za razširjenim polisom, kot ga je razumel Plečnik, je mogoče prepoznati vizijo države slovenskega naroda.
S to publikacijo je bila Plečnikova Ljubljana črno na belem predstavljena kot nove Atene. Ameriški profesor Robert G. Dyck je v neki svoji razpravi dokazal, da je Plečnik temeljni atenski inventar stavb precej dosledno prestavil v Ljubljano, seveda z novimi funkcijami. Grad je po njem akropola, Žale so nekropola, Kongresni trg je njegova agora, tržnice so stoa, za tivolskim gradom je uredil odprt teater z dorskim proscenijem (!), Narodna in univerzitetna knjižnica je podoba helenistične knjižnice, v Šiški stoji tempelj – Frančiškova cerkev, za Bežigradom stadion. Stavbe, ki sodijo na temeljni seznam atenskega klasičnega inventarja, bi se torej z novimi, posodobljenimi funkcijami prenesle v Ljubljano. Ideja novih Aten je torej izrazito državotvorna.

Je Plečnik program državne arhitekture, kot jo je uresničeval v Pragi, skušal uresničiti v Ljubljani brez oblastnika, brez naročnika?
Da, tako je. Plečnik je postavil svoj program vnaprej, potem pa je pridobil zanj župane, ki so to razumeli, in ljudi, ki so ga pri tem podpirali. Kdo je denimo poskrbel za to, da je NUK nastal takšen, kot je? NUK je bil namreč eden redkih objektov, ki ga ni naročilo mesto, ampak država. Pa še tega so slovenski politiki nekako izsilili. Oblast v Beogradu si je ves čas prizadevala ukiniti univerzo v Ljubljani. Za zgraditev NUK-a v proračunu dolgo časa niso našli sredstev. Študentske demonstracije za ohranitev univerze in pozneje za pozidavo NUK-a so se kar vrstile. Malo pred svojo smrtjo je kralj obljubil, da se bodo našla sredstva zanj. Ministrstvo za kulturo in bogočastje je v resnici rezerviralo denar za NUK, in tudi po atentatu na kralja ga niso dali kam drugam. Tako so lahko leta 1936 začeli graditi knjižnico. Bili pa so potrebni tudi ljudje, ki so se za gradnjo še posebej angažirali, denimo Plečnikov učenec Vinko Glanz, ki je bil zadolžen zanjo na banovini. Zelo pomemben za samo izvedbo, prav posebej za izvedbo fasade, pa je bil Edvard Ravnikar. Napake tu ni smelo biti. Zato je bil pri izvedbi fasade ves čas na gradbišču in je natančno določal lego kamnov, opeke, vse do konca. Samo opomba: Ravnikar je nauk iz Plečnikove zasnove fasade zelo dobro razumel, kar se vidi iz njegove rešitve fasade pri Moderni galeriji.

Plečnikovi posegi so pogosto radikalni in za današnji čas nepredstavljivi. Pogosto preoblikuje ali celo poruši dediščino, da jo nadomesti s svojo arhitekturo. Kako pa lahko s tega zornega kota gledamo na stadion? Na eni strani so uradni dokumenti, ki ne dovoljujejo posegov, na drugi pa kapital s svojimi interesi. Kje vidite stično točko, kjer bi se lahko kapital, stroka in zakonodaja uskladili?
Plečnik je nacionalna ikona. S tem ni rečeno, da se ga ne smemo dotakniti, pa tudi ni rečeno, da ne smemo govoriti o različnih kakovostih njegovih stvaritev. Plečnik sam je vedel, da so nekatera njegova dela boljša od drugih. Stare tehnike, denimo, ni želel nikoli objaviti, razen portala.
Plečnik je velik, in najmanj, kar moramo upoštevati, je temeljni, konstitutivni inventar njegovih »novih Aten«. In stadion je bil, kot veste, v Atenah izjemno pomemben objekt, zato tudi sodi med temeljne sestavine Plečnikovih novih Aten. V tem smislu je stadion enako pomemben kot NUK. Nobeden od njiju ne sme manjkati. Čeprav Plečnik do športa ni imel nobenega odnosa in je na »orle« gledal nekoliko zviška, češ da nimajo nobene pametne ideje. A jim je kljub temu ustregel in zasnoval zanje za tiste čase odličen stadion.
Zato novega stadiona ali kompromisa s projektom »prenove« Plečnikovega stadiona družbe Bežigrajski športni park ne more biti. Tisti, ki sodelujemo s civilno iniciativo za ohranitev stadiona v prvotni podobi, obtožujemo Zavod za varstvo kulturne dediščine in posebej njegovo ljubljansko izpostavo, da je soglasje k temu projektu izdala nezakonito. Zanje bi bilo dovolj zgolj nekaj Plečnikovih citatov. Že 5 odstotkov Plečnikove izvirne substance bi jih zadovoljilo. Za nas je 100-odstotni stadion edina sprejemljiva možnost.
Ob tem je seveda bistveno, da se da spomeniku primerna funkcija. Ta pa bi lahko bila taka, kot jo je stadion svojčas že imel – prostor za množične prireditve, športne prireditve, atletiko, tudi za skupinske športe, a ne samo nogomet, itd. Stadion potrebuje odprt program, da zaživi kot javni mestni park, kjer se lahko sprehajaš, tečeš, bereš knjigo, hodiš na množične prireditve. Ob vsem tem pa se investitor in tisti, ki ga podpirajo, obnašajo, kot da Ljubljana ne bi že imela sodobnega stadiona in pokrite dvorane. Dejanske potrebe po novem stadionu s tolikšnimi zmogljivostmi v resnici ni.

Pred kratkim je izšla knjiga Noaha Charneyja; bili ste njegov mentor in napisali ste predgovor h knjigi. V njem postavite zanimivo vprašanje: ali se je Plečnik zavestno odpovedal slavi in možnostim, ki bi jih imel na Dunaju, in se vrnil v Ljubljano? Kakšne so bile okoliščine njegove kariere?
Nikoli ne smemo pozabiti, da je Plečnik tipičen predstavnik slovenske moderne. V to elitno skupino sodijo slovenski impresionistični slikarji Jakopič, Jama, Sternen, Grohar, pisatelji oz. pesniki Cankar, Kette, Murn, kritika Izidor Cankar, France Stele in še drugi. Domala vsi ti ljudje so prišli z Dunaja in so si pridobili mednarodne reference. Plečnik je bil del tega. Vsi, ki sem jih naštel, in še drugi so bili leta 1910 v Ljubljani, saj so vsi želeli sodelovati v graditvi nove, moderne Ljubljane, ki je vstajala iz potresnih ruševin. Plečnik je bil neskončno nesrečen, ker v Ljubljani ni dobil nobene pomembnejše naloge, čeprav je bil izjemno talentiran in na Dunaju že prava zvezda. Po prvih dveh letih študija je postal poleg Olbricha in Hoffmanna Wagnerjev najljubši učenec. Zaslovel je že kot študent s predlogom za Gutenbergov spomenik na Dunaju. Potem je leta 1898 genialno rešil problem ureditve Rotunde v Pratru za potrebe velike obrtne razstave ob 50. obletnici vladanja Franca Jožefa. Zacherlova palača, končana leta 1905, pa je bila v svojem času absolutni vrh evropske moderne arhitekture. Iz tistega časa ne poznam nobenega primera arhitekture, v katerem bi bile inženirske, oblikovalske in arhitekturne prvine v stavbnem organizmu tako harmonično združene. Nekateri časopisi so ga takrat sicer napadali: pisali so o hiši kot o spomeniku balkanskega barbarizma. Levo usmerjeni socialdemokrati so tovarnarja Zacherla kritizirali, češ da se z njo samo postavlja. Edini, ki je Plečnikov dosežek takrat razumel v njegovi umetniški izpovednosti, je bil pisatelj in pesnik Peter Altenberg. Plečnik sam se je dobro zavedal svojega velikega dosežka in je bratu med drugim sporočil, da bo s to hišo proslavil tudi svojo domovino. To je značilna drža pripadnika slovenske moderne, ki vsako svoje umetniško dejanje dojema kot dejanje ljubezni do domovine. V istem času je podobno kot Plečnik tudi Ivan Cankar povedal, kaj je pravo domoljubje, z vzklikom: »Domovina, dal sem ti vso svojo fantazijo, kaj bi ti še dal?«
Ali zdaj razumete, kaj je slovenskim umetnikom pomenilo biti član moderne? S svojo popolno predanostjo umetnosti in domovini so mislili resno. Plečnik je mnogo pozneje o tistem času po prelomu stoletja izjavil: »Takrat smo bili zares veliki.«

Zacherlova palača, končana leta 1905

 

Opomba: Intervju je bil objavljen v posebni izdaji revije Outsider Indigo, spetember 2017. V intervju z dr. Krečičem sta se prikradli dve napaki in sicer, da je Plečnik leta 1898 uredil Rotundo v Pratru in ne Sofijine dvorane in da je Kralj Aleksander uradno obiskal predsednika Masaryka v Pragi leta 1923 in ne 1927. V zgornjem zapisu objavljamo oba popravka.

 

Pogovarjal se je: Matevž Granda

 

Celoletna naročnina

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiObesite arhitekta!
NaslednjiPogovor o Plečniku: Dr. Damjan PrelovšekNext
Povezani članki
Loading...
Intervjukritika

Bogo Zupančič: pogovor o novi knjigi Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju

17 februarja, 2018
IntervjuTrgovina

Kolektiv oblikovalcev Kaaita: reciklirani materiali za boljši jutri

15 januarja, 2018
ArhitekturaPlečnik

POGLED V ODPRTO OBZORJE, TO JE MOJ NAJLJUBŠI POGLED

8 marca, 2016
OsebnostiPlečnik

Tomáš Valena 1950 – 2019

19 februarja, 2019
IntervjuOblikovanje

Intervju: Studio JNŽ

16 februarja, 2021
ArhitekturaIntervju

Maruša Zorec: Osvobajanje prostora

5 maja, 2018
ArhitekturaIntervjuModa

Petja Zorec: MODA JE MOJ LEK

5 novembra, 2017
OsebnostiPlečnik

IZ PLEČNIKOVE POPOTNE KUHARICE

18 septembra, 2015
1 2 … 12
The international competition “Floating pavilion o…
The international competition “Floating pavilion o…
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo