Študenti arhitekture iz Tehnične univerze na Dunaju, Tehnične univerze v Gradcu in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani odpirajo nove poglede na sodobne oblike bivanja in dela na Goričkem, odmaknjeni podeželski pokrajini v severovzhodni Sloveniji, na tromeji z Avstrijo in Madžarsko, z velikim potencialom za razvoj novih načinov sobivanja arhitekture, narave in kulturne krajine.
Direktorica javnega zavoda Krajinski park Goričko Stanka Dešnik in mentorji prof. Hans Gangoly, prof. Tina Gregorič, prof. András Pálffy, prof. Vasa J. Perović in prof. Maruša Zorec vas skupaj s svojimi ekipami vljudno vabijo na ogled razstave študentskih projektov za Goričko.
Odprto od torka do nedelje:
v septembru 10.00 -18.00,
v oktobru 10.00 – 16.00
na gradu Grad.
Sodelujoči projekti:
Živeti z Zemljo
Vse več ljudi se seli v mesta in vedno manj jih zna živeti na zemlji in z njo. Vse manj hrane si pridelamo sami in vedno bolj smo odvisni od drugih. Kako so to znali nekoč in kako lahko živimo z zemljo danes ‒ bližje in bolje? Kako se zemlja spreminja v gradivo in v katerih oblikah lahko preraste v arhitekturo? Raziskovanje preteklosti nas lahko popelje v prihodnost, ki je še ne poznamo, v novo arhitekturo našega časa.
Raziskovali smo kulturno krajino Goričkega, nekdanje tipologije, materiale in tehnike gradnje, da bi ustvarili nove vsebine, tipologije in priložnosti za bivanje v tem posebnem prostoru. Raziskovali smo naravne materiale tega okolja in nove možnosti njihove rabe. Študentski projekti so se razvijali na terenu, v sodelovanju z raznovrstnimi lokalnimi strokovnjaki, poznavalci kulturne krajine, zgodovine, arhitekture, materialov in tehnik.
Razmisleki, raziskave in predlogi, prikazani na razstavi, izhajajo iz razumevanja tradicije tega prostora in njene interpretacije, ki s sodobno arhitekturo ponovno vzpostavlja soodvisnost ljudi in krajine.
Prof. Maruša Zorec, Uroš Rustja, Tadej Bolta, Andraž Keršič*
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Projekt Goričko, Sodobna Agrarna Krajina
»Architecture and Agriculture historically do not coincide ever, but today the situation changes. There is no longer an agricultural civilization and urban, both part of the same economic logic of capitalism.«
Andrea Branzi
Goričko je krajinski park, ki združuje naravo in agrikulturo ter nanjo navezano infrastrukturo. Na območju z geografsko in s političnega vidika obrobno lego se dogaja razmeroma stihijski prehod iz tradicionalno agrarnih v razne oblike sodobnih komercialnih dejavnosti, ki spreminjajo krajinsko podobo in programsko usmeritev območja.
Pri letošnjem seminarskem projektu smo se ukvarjali z vizijo razvoja območja z izvajanjem novih bivanjskih, produkcijskih, izobraževalnih in turističnih programov ter njihovo navezavo na tradicionalne ‒ obstoječe in na novo obujene (posodobljene) ‒ dejavnosti v specifični krajini. Nove infrastrukturne, programske in tipološke rešitve na Goričkem vzpostavljajo novo sodobno (post)agrarno krajino.
Za vsako od lokacij so študentje 2., 3., 4. in 5. letnikov razvili drugačno arhitekturno in programsko vizijo ter pokazali različne pristope do obravnave prenove, interpretacije dediščine in oblikovanja krajine.
Na gradu so razvijali program gradbene akademije, hotela in kulinarike ter programe za lokalno skupnost. Pristava je postala center razvoja in predstavitve lokalnih obrtnikov, kraj, kjer se srečujejo skupnost in obiskovalci, objekt s socialnimi stanovanji v navezavi na javne programe. Območje taverne se je razvilo v center tekstilnih obrti in oblikovanja oziroma počitniški objekt za mlade in naselje za bivanje starejših. Opuščena vinograda sta se revitalizirala z raznimi oblikami agrikulturnih dejavnosti v navezavi na sodobne oblike turizma, kot so sirarna, sadovnjak s proizvodnjo izdelkov, nasad zelišč, vinograd z vinsko kletjo. Marof je postal samooskrbna gostilna s kmetijo in različnimi turističnimi zmogljivostmi in v drugem scenariju terme, ki se ogrevajo z odvečno toploto server kmetije.
Prof. Vasa J. Perović, Anja Vidic, Jure Grohar
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Arhitektura in Podeželje
Podeželje je bilo od nekdaj zakladnica narave – omogočalo je pobeg pred vrvežem mestnega življenja. Ideja o naravi in tradiciji je prevladovala vse do danes, strukture kmetijskega območja pa so se ob tem stalno spreminjale. Namesto drobnjakarskega ročnega dela v današnji proizvodnji raznega blaga prevladuje tehnologija, ki vpliva na podobo kmetijskih območij po vsem svetu, in to z na videz neskončnimi površinami rastlinjakov in proizvodnih hal. Sočasno je opazno povečano zanimanje za proizvodnjo v lokalnem okolju in proizvodnjo, katere cilj je ohranjanje naravnih virov. Čedalje več je malih podjetij in kmetij, katerih lastniki verjamejo v trajnostno proizvodnjo. Argument za zasnovo pridelave čaja in mizarske delavnice na Goričkem temelji na teh najnovejših razvojnih dogodkih.
Pridelava čaja na Goričkem in mizarska delavnica
Zasnova stavbe za pridelavo in uživanje zeliščnega čaja na obrobju vasi Grad je omogočila podlago za proučevanje sodobne arhitekture kmečkega območja ter obstoječih razmer za življenje in delo na takem območju. Rezultat tega je vizija kraja proizvodnje in regeneracije, industrijske lokacije, ki je sočasno kraj kulturne in družbene izmenjave.
Oblikovalska naloga v mizarski delavnici združuje obrtništvo in industrijsko proizvodnjo. Ob upoštevanju gradnje, delovanja in vzdušja so morali študenti najti izrazno obliko za prostor izdelave in predstavitve, ki bi se ustrezno umestil v okolico in bi ustvaril pozitivno vizijo za prihodnost prebivalstva in okolja v regiji.
Prof. Hans Gangoly, Tobias Gruber, Eva Sollgruber, Ulrike Tischler
TU GRAZ – Institut für Gebäudelehre
Območje Naravnega Parka Goričko/Manufaktura Goričko
V dveh projektih v letih 2019/2020, tj. Območje naravnega parka Goričko in Manufaktura Goričko, je Oddelek za oblikovanje in teorijo oblikovanja na Dunaju pozornost namenil pozitivnim razvojnim težnjam na podeželju in njegovi strukturi. Območje, izbrano za to proučevanje, je bil trideželni naravni park Raab-Őrség-Goričko.
Kako lahko združimo oboje – hrepenenje in potrebo po uporabi krajine v oblikovalskem smislu kot kulturne krajine in za njeno poselitev? Ali so strukture stare kulturne pokrajine, skupaj z njenimi oblikami bivanja in dela, resnično tako zastarele, kot se zdi na podlagi industrializacije kmetijstva? Ali pa je še vedno mogoč privlačen, v manjšem obsegu in kompleksen način povezovanja ljudi in narave? Zlasti v času, ko je kakovost hrane postala glavna skrb tistih, ki vodijo zavestni življenjski slog, ko virov čedalje bolj primanjkuje in je mobilnost družbe vprašljiva.
prof. András Pálffy, prof. Mihail Amariei, prof. Men Duri Arquint, prof. Albert Kirchengast
Inge Andritz, Walter Cernek, Felix Krebs, Ernst Pfaffeneder, Gervin Sonnberger, Gerhard Schnabl
Manfred Walzer
TU Wien – Oddelek za oblikovanje in teorijo oblikovanja
Akademija Opeke Goričko
Po podatkih Združenih narodov ustvarijo stavbe in gradbeništvo 39 % vseh emisij CO2. Ogljični odtis je le še večji, ko prištejemo vpliv prevoza materialov ter končnega rušenja.
Pomen kratkih razdalj med virom in mestom predelave surovin ter njihovo nadaljnjo uporabo – torej med proizvajalcem in potrošnikom – mora spet postati tehtno merilo. Preden se odločamo za novogradnje je treba najprej pretehtati možnosti prenove, preobrazbe in širitve obstoječih stavb. Linearno razumevanje materialnih ciklov mora dati prednost krožnemu gospodarstvu, ki vzpodbuja ponovno uporabo in recikliranje.
Cilj seminarja je bil raziskati opeko kot enega najstarejših in obstojnih, a vendarle sodobnih gradbenih materialov; v naravnem parku Goričko pa razviti Akademijo opeke, ki izpostavlja potenciale podeželja, lokalne materialne vire in obrtništvo. V vasi Grad je seminar zasnoval testno območje za objekt, ki hkrati služi namenom raziskave, proizvodnje in promocije opeke.
Na razstavi so predstavljeni izsledki seminarja, ki temeljijo na zgornjih predpostavkah. Vsak izmed sedmih projektov se odziva na specifičen pristop k raziskavi gradbenih principov zidanja z opekami skozi izbrane arhitekturne reference na eni strani ter inovativnimi sestavami materialov in njihovimi proizvodnimi procesi na drugi.
prof. Tina Gregorič, Eva Mair
TU Wien – Oddelek za arhitekturno tipologijo in projektiranje
Vabljeni!
Foto: Tadej Bolta
