Človekovo egocentrično in eskistencialno preizpraševanje, ter posledično preseganje samega sebe, jaz osebno razumem bipolarno. Ne glede na odtenke, ki jih prinaša življenje. Na eni strani se nahaja človekovo umevanje nečesa absolutnega, idealnega in brezmejnega, ter na drugi strani neverjetna potreba po definiranju in omejevanju teh istih pojmov, da bi bili človeku razumljivejši, sprejemljivejši in dosegljivejši. Stičišče, prelomna točka teh dveh ravnin, je točka človekove razlage sveta. Je njegova meja. Ta predstavlja kontekst doumevanja vsega, kar je človek kdaj občutil, razumel, videl, slišal, okusil.

Meja je torej človekovo sidrišče. Enostavno jo potrebuje, brez nje bi bil verjetno izgubljen.

Vsak posameznik ima pravico, da si svojo mejo poišče sam. Jaz sem svojo našel v umetnosti.