Vurnikova delavska kolonija vrstnih hiš je omenjena v številnih člankih in arhitekturnih pregledih, celovito in podrobno jo je predstavila umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki. Vurnik je v dvajsetih in tridesetih letih pozorno spremljal sodobne trende tako v stroki kot politiki povezane z arhitekturnimi in urbanističnimi predlogi za reševanje delavske stanovanjske problematike tako na Nizozemskem, v Angliji, Nemčiji, na Dunaju in drugod ter vse to prenašal v naše razmere in okolje. O tem je napisal več poljudnih člankov za Dom in svet (1927, 1928), Koledar družbe sv. Mohorja (1928) in Slovenca (1928). Hišice so racionalno zasnovane z minimalno kvadraturo in zelenjavnimi vrtovi. V Domu in svetu je objavil prve načrte za tri etažne hišice, kjer je v pritličju v nekoliko nižjih prostorih vidna delavnica, bivalni pa so v dvignjenem pritličju v nekoliko višjih prostorih, spalni pa prav tako višji in so v nadstropju, podstrešje ni izkoriščeno. V spremenjenih, drugih načrtih v Slovencu pa je vidno, da je opustil delavnico v pritličju in jo nadomestil z bivalno kuhinjo in servisnimi prostori v navezavi na vrt, spalni prostori pa so v nadstropju in tudi delno izkoriščenem podstrešju. Iz situacijskega načrta, datiranega 2. februarja 1928 je vidno, da je hišice z vrtovi združeval v vrste in sklope, le-te pa je nizal v večjo celoto – kolonijo, kjer je na sredi parkovna zasaditev namenjena športni dejavnosti s kulturnim domom. Arhitekt je poleg načrtov za gradnjo razgrnil celovit model postopka gradnje, v Slovencu je bil javno objavljen predračun za vsa potrebna dela, vrednost del je znašala 50 tisoč dinarjev, ko je povprečna delavska mezda znašala okoli tisoč dinarjev. Hišice so bile cenovno dostopne in še danes so lahko našim odločevalcem vzor humane, trajnostne, strnjene zazidave v vrtnem naselju. Stanovalci so hiške v nadaljevanju in z leti precej spreminjali in zidali prizidke, vendar navkljub temu kolonija ohranja vse bistvene značilnosti.
Nekoč: Fotografija Vurnikove delavske kolonije v Mariboru, neznan fotograf, fototeka MAO
Napisal: dr. Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in kustos
Naslovna fotografija: Delavsko naselje vrstnih hiš v Mariboru, foto: Miran Kambič, 2024
Objavljeno v Outsider #39 v poglavju posvečenemu Ivanu Vurniku, ki je nastal v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije
