Hiša se na prvi pogled zdi kontroverzna. Je hkrati v gozdu in v mestu. Sodobna je, a zgrajena iz arhaičnih materialov. Je tehnološko napredna, a izvedena v veliki meri s samogradnjo. Je majhna, a prostorna. Namen arhitektov ni bilo iskanje kontroverznih nasprotij. Nasprotno, hiša je zlita z okolico, kot da je tam že od nekdaj. Naravno se odziva na svoj kontekst in potrebe naročnika.

Njena predhodnica je bila zgrajena pred enim stoletjem. Arhitekti so jo želeli ohraniti, a zaradi dotrajanosti ni bilo mogoče najti nobene inteligentne rešitve. Zato so se odločili za rušitev in novogradnjo. Nova hiša je pritlična, umeščena na greben hriba in postavljena previsno. Spodaj je nadkrita odprta garaža, iz katere se povzpnemo do glavnega vhoda. Preko vhodne lože vstopimo v osrednji bivalni prostor, ki s svojo višino petih metrov takoj navduši. Glavni gradnik tega prostora je svetloba.

Izjemen pogled na središče Ljutomera se odpira proti severu. Ker so arhitekti želeli v notranjost ujeti tudi južno sonce, so se odločili za radikalno potezo in obod celotnega bivalnega volumna v nadvišanem delu zasteklili.

Ob bivalni volumen sta prislonjena dva nižja. V enem je spalnica za starše s sanitarijami, v drugem pa tri kompaktne otroške sobe. Skupna površina hiše je tako le 160 m², čeprav deluje vsaj dvakrat večja. K temu občutku gotovo prispeva nadstandardna višina osrednjega bivalnega prostora.

Želja naročnikov je bila, da se pri gradnji v največji meri uporabijo naravni materiali. Tako je celotna konstrukcija zgrajena iz lesenih križno mozničnih plošč iQwood, ki so vgrajene tako, da je njihova površina vidna v prostoru.

Hiša je deloma zgrajena s samogradnjo. Naročnik je sam brusil lesene površine v notranjosti in jih belil z naravnimi olji. Sam je vgradil izolacijo, izdelal fasado ter lesene okvirje oken. Prav tako je sam izdelal pohištvo in urejal okolico. Po grobi oceni je s tem prihranil vsaj 80 tisoč evrov. Celotna investicija, vključno z nakupom zemljišča, je znašala 400 tisoč evrov.

Karakter hiše določata previsna streha, ki je odmaknjena od osnovnega volumna objekta, in črna fasada. Uporabljen je bil les, obdelan po tradicionalni japonski metodi žganja shou sugi ban, ki les trajno zaščiti. S streho pa so se avtorji poklonili Ljutomerčanu, arhitektu Stanku Kristlu, ki je v bližini zasnoval hišo s podobno streho.

Ime projekta: Hiša nad mestom
Avtor projekta: STRIP LAB
Strategije za trajnostni prostor: Vid de Gleria, Jure Henigsman, Žan Ketiš, Manca Starman, Saša Štuhec

Lokacija: Ljutomer
Leto načrtovanja: 2021
Leto izvedbe: 2022 –

Klet: 65 m² (odprt prostor)
Pritličje: 160 m²

Foto: STRIP LAB
Napisal: Matevž Granda

Objavljeno v OUTSIDER #39