Na lokaciji v Ljubljani v bližini Plečnikove trafike ob Vegovi ulici na rahlo dvignjenem platoju bi se izvedla začasna intervencija, ki bi opozarjala na dejstvo, da se je arhitektura znašla pred velikim izzivom. Prvotna ideja je bila pokazati “erozijo” arhitekture ter umetnosti na sploh. Sodobnost je namreč “razjeda” in »dolbe« ter tako izgubljata svoj prvobiten pomen. Hkrati prav besedo “erozija” največkrat povezujemo z zemljo – gradbenim materialom, ki v zadnjem času pridobiva na popularnosti, saj je gradnja z njim izredno
trajnostna.

 
Pravokotno območje dimenzije 7,75 x 6,38 m (cca. 50 m2) bi razdelili v rastru 45 x 45 cm. Na slednjega bi kot sedišča postavili kocke iz zbite zemlje, ki bi bile prefabricirane. Ker bi bil prostor namenjen posedanju, druženju in dogodkom, bi bil prilagojen tudi najmlajšim. S tem razlogom so dodane tudi kocke manjše dimenzije – 28 x 28 cm. Le te bi bile postavljene v sečišča rastra.

Da bi prostor, ob festivalu Trafika, dovoljeval zbiranje okoli 20 ljudi, so kocke na nekaterih delih naložene ena na drugo, ter tako omogočajo več sedišč tudi v več »nadstropjih«.

Kot dodatno vrednost koncepta smo dodali valjast element (prav tako iz zbite zemlje ter polmera 64 cm), ki v osi nadaljuje “stebrišče”. V neposredni bližini stoji namreč Plečnikov kiosk, preko ceste pa mogočno stebrišče Plečnikovega NUK-a.

Tako se na videz nevtralna in minimalistična intervencija pokloni tudi velikanu slovenske arhitekture.

Priznanje
PGVDPB
Avtorici: Nina Dominique Kumer, Tia Šalamon

Natečaj Urbana skulptura – zaključno poročilo

Projekt je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost.
Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija: