Moja pot z zemljo kot gradbenim materialom se je začela v pokrajinah Nove Zelandije. Med mojo delovno-počitniško vizo sem družini pomagal graditi hišo iz adobe opek, ki smo jih izdelali iz zemlje. Kot gradbenega inženirja me je zamisel o uporabi tako osnovnega materiala za ustvarjanje trdne, za življenje primerne strukture, navdušila.
Pri tej izkušnji me je najbolj presenetil močan občutek skupnosti. V proces so bili vključeni prijatelji, sorodniki in celo otroci. To ni bilo le gradbišče, temveč druženje ljudi, ki so delali skupaj in delili veselje ob gradnji nečesa pomembnega. Zemljo, ki smo jo mešali za izdelavo opeke, smo izkopali na zemljišču, kjer bo zgrajena bodoča hiša. Ko sem opazoval otroke, kako veselo skačejo v zemljo in sodelujejo pri gradnji svojega bodočega doma, se je v meni nekaj zaiskrilo. Zaljubil sem se v ta material in njegov potencial.
Ko sem slišal za delavnico ‘Gradnja z zemljo’, so se mi vrnili spomini iz Nove Zelandije. Delavnica je bila osredotočena na gradnjo iz zbite zemlje in vedel sem, da se je moram udeležiti. V Centru za gradnjo z zemljo je vzdušje spominjalo na mojo prvo izkušnjo; takoj sem dobil občutek skupnosti in pri udeležencih opazil željo, da si umažejo roke in se gradnja začne.
Cilj delavnice je bil zgraditi paviljon, podprt s sedmimi stebri, z uporabo tehnike zbite zemlje. Po prvem, bolj teoretičnem dnevu, smo že komaj čakali, da začnemo z zbijanjem zemlje in opazujemo, kako se oblikuje naš prvi steber.
Ko smo dokončali prvi steber, smo si vzeli čas in ga občudovali. Vendar ni bil stabilen – rahlo se je zibal. To je privedlo do živahne razprave o tem, kaj je šlo narobe in kako izboljšati postopek za naslednji steber. Ta manjši neuspeh je poglobil moje spoštovanje do zemlje kot materiala. V nasprotju z betonom ali jeklom je zemlja prizanesljiva. Lahko jo razgradimo in ponovno uporabimo na kraju samem – pravi pomen trajnostnega materiala. Z naraščajočo okoljsko ozaveščenostjo postaja potencial zemlje kot trajnostnega gradbenega materiala še bolj jasen.
Na delavnici je bilo poudarjenih več prednosti gradnje z zemljo. V Sloveniji je pridobivanje zemlje, primerne za ta način gradnje, zelo enostavno in skoraj povsod dostopno, kar zmanjšuje potrebe po prevozu in negativnem vplivu na okolje. Zemlja je naravno ognjevarna, odlično akumulira toploto in učinkovito absorbira hrup. Poleg tega se pogosto spregleda njeno sposobnost uravnavanja vlažnosti. Sodobni materiali lahko zadržujejo vlago, kar povzroča slabo kakovost zraka in težave s plesnijo, medtem ko zemlja omogoča, da stavbe dihajo in uravnavajo vlažnost ter tako ustvarja bolj zdravo okolje.
Kot gradbeni inženir pogosto delam z novimi materiali, katerih cilj je dandanes usmerjen k zmanjševanju porabe energije. Vendar v prizadevanju za učinkovitost včasih pozabimo na pomen dobrega počutja v stavbah, ki jih ustvarjamo. Zemlja s svojimi naravnimi lastnostmi zagotavlja ravnovesje, ki ga sodobnim materialom pogosto primanjkuje.
Kljub njenim številnim prednostim bo morda trajalo še nekaj časa, da bodo ljudje sprejeli zemljo kot gradbeni material. Mnogi jo še vedno vidijo kot starodavno metodo. Toda delavnice, kot je ta, počasi spreminjajo dojemanje in ponovno vzbujajo zanimanje za njen potencial.
Zemlja mi je zlezla pod kožo in že razmišljam, kako jo vključiti v prihodnje projekte. Je več kot le gradbeni material; je povezava z naravo, skupnostjo in bolj trajnostnim načinom življenja.
Napisal: Uroš Živadinov Štebe
Foto: Jana Jocif