Če je serija kolumen projekt, ki odraža letni cikel, potem se mora skoraj nujno v tokratni odražati poletni čas, namenjen sprostitvi in refleksiji. Malo več je časa za branje zgodb, ki vzbudijo domišljijo in zanimanje, pa mentalni reset in razmislek o ciljih , ki jih bomo napadli jeseni ter kako se bomo lotili prihodnjih nalog. Poletje je tudi čas vročinskih valov, ko so posledice podnebnih sprememb najbolj očitne. V kontrastu s prevladujočim pristopom, ki rešitev v kvaliteti bivanja išče v ustvarjanju idealnih pogojev z izolacijo prostorov bivanja od zunanjosti, se spomnim hiše, ki je kljub lokaciji v mestu izrazito vpeta v naravo in njeno spremenljivost. Zasnova hiše in način uporabe z razumevanjem naravnih ciklov ustvarja prijetno bivalno okolje in ustvari vez med hišo, naravo in uporabnikom.
Prihod do vhoda je preko dveh podestov, hiša je od terena dvignjena zaradi nekdanjega močvirnatega terena. Dostop je pokrit, nadstrešek stoji na vitkem jeklenem okvirju, na eni strani terakota tlakovanje in uvoz v garažo, na drugi bujno zelenje. Veseli pozdrav, pa vetrolov in prostoren predprostor. Obsvetloba ob vratih v jedilnico in nadsvetloba proti vetrolovu nista bila dovolj, da bi rekel, da je prostor naravno osvetljen, a rešitev sigurno ni vsakdanja ali naključna ter priča o ambiciji po stiku z zunanjostjo. Tudi med jedilnico in dnevno sobo je prehod izveden z elementom – vrata z ob- in nadsvetlobo, pri izvedbi je prišlo do nesporazuma in je pri tleh vgrajena prečka, zaradi česar je tek prostorov sicer deloma prekinjen, a prav zaradi momenta napake še izrazitejši. Dnevna soba in jedilnica tvorita vogal atrija, na njega se odpirata z velikimi steklenimi površinami. Radiatorji so nizki, stojijo pred stekleno steno, pozimi se na njih lahko vsede in opazuje hladno okolico. Stropni opaž iz temnega lesa je za moj okus mogoče pretemen, a je vsekakor odraz časa, kot Bernardijevo pohištvo v dnevni sobi. Ob hiši teče pas proda in opečna pot, ob kateri rastejo gozdne jagode. Ta se razširi v teraso s tremi polji lesenih desk in zaključi z opečnatim zidcem. Jedilnica se poveže v kuhinjo z oknom proti cesti, na katerega se lahko potrka, če se slučajno ne sliši zvonca.
Sobe so nanizane vzdolž hodnika, orientirane na jug. Stena hodnika, prekrita s slikami, proti severu meji na utility ali nekdanjo kurilnico in ustvari prostor za vgradno omaro, iz ravnine umaknjena s senčno fugo. Hodnik je preko nadsvetlobe osvetljen preko sob, temna hrastova vrata so ponavljajoči element. Vse bivalne sobe imajo pogled in dostop do atrija, servisni prostori pa po šolsko okna proti severu. Pravzaprav je iz vseh prostorov pogled usmerjen v zunanjost, zunanji prostori pa zasnovani dovolj prostorno, da so lahko bujno ozelenjeni in kljub bivanju v mestu ustvarijo kuliso narave. Po periferiji atrija so zasajena višja drevesa in visoke grmovnice, na sredini trata, tekom dneva izmenično senčena, da hkrati lepo uspeva in je uporabna za počitek ali igro.
Prostori so zasnovani pametno, smiselno. Utility/kotlovnica je dovolj velika, da sušečega perila ni potrebno prekladati med dnevno ali otroško sobo. Hiša je v nizu, pas zazidave od ceste umaknjen ravno dovolj, da je možno z ozelenitvijo zagotoviti privatnost in mir, brez, da se prostor ograjuje. Hkrati je ob uniformno zasnovanih hišah v nizu to (bil) prostor individualnega izraza, mali vpogled v navade in karakter stanovalcev ali lastnikov. Dolgo tako ni bilo potrebe po spreminjanju fasad.
Napušči so dolgi 1.2 metra, kar pomeni, da se fasada ne moči ob pomladnem taljenju snega, niti ob poletnih nalivih. Okna so lahko izvedena do tal, ker jih zaradi vpadnega kota poletnega sonca, le-to nikoli direktno ne obsije in se prostori posledično manj pregrevajo. Pozimi nizko sonce prostore osvetli v globino in jih pasivno ogreva. Polkne so lesene, masivne, ponoči zaprte proti atriju in cesti, okna pa brez bojazni odprta. Zaradi organizacije prostorov je prezračevanje prečno, preko zelenja v atriju prijetno ohlajen zrak pa učinkovito zaokroži. Ostrešje je prezračevano, s čimer se odvajata presežna vlaga in vroč zrak. Drevesa v atriju in ob cesti senčijo zunanje površite, da je posedanje ali igra prijetna tudi ob sicer nevzdržnih urah. Drsna vrata dnevne sobe, ki se odpirajo na atrij so izdelana iz masivnega lesa in ko so odprta meja med zunanjim in notranjim prostorom izgine. Hiša je bila zgrajena v sedemdesetih.
Tudi v urbanem okolju je možno ustvariti pogoje, ki pozitivno izkoritijo naravne danosti. Bivanje bližje naravi in njenim ciklom je prijetneje, podobno kot je senca glicinije ali trte prijetnejša od sence mehanske pergole, rahel nočni prepih skozi ogrete prostore pa prijetnejši od popolne klimatizacije.
Piše: Jure Sadar
