Dobro oblikovan prostor določa kakovost bivanja. Izhodišče oblikovanja so poleg naročnikovih želja naravne danosti okolja. Prav veličastna lokacija pa je za arhitekte lahko izziv. Kako na lokaciji, ki je že sama tako edinstvena, postaviti arhitekturo, ki presunljivi lepoti narave ne bo ničesar odvzela, ampak bo njeno moč še poudarila?
Izhodišče načrtovanja je bilo, da naj bodo veličastni pogledi proti jugu ves čas prisotni tudi v notranjosti hiše in ne samo nekaj, kar človek zazna iz zunanjih teras. Te so na objektu na Jasni postavljene bočno ob objekt. Tako ne zakrivajo pogledov, hkrati pa omogočajo različne zunanje ambiente, ki jih uporabnik lahko koristi glede na veter in osvetlitev.
Prečno na teren postavljena mala lesena dvokapnica je bila osnovno likovno izhodišče. V času projektiranja se ji je pridružil še manjši objekt z garažo. Ta posrečena dvojica s svojim medsebojnim razmerjem in postavitvijo tvori vso potrebno dinamiko umestitve. Poleg tega pa ustvarja energetsko učinkovito rešitev: ogrevani bivalni prostori so ločeni od neogrevane garaže.
Pogovarjali smo se z arhitektoma Jernejem Prijonom in Vidom Razingerjem iz arhitekturnega biroja Prima:
Lesena gradnja je v zadnjih letih postala trend. Kje so prednosti pred klasično gradnjo?
Prednost lesene gradnje je predvsem hitrost izvedbe in omogočanje pasivne izvedbe hiše. Ima pa tudi slabosti, predvsem gre tu za trajnost in fizične lastnosti stavbe. Klasično grajeni objekti imajo občutno večjo toplotno akumulacijo. Tudi zvok je pri njih manjši problem kot pri montažni gradnji. Dokler montažna lesena gradnja ne bo precej cenejša od klasične gradnje tako ni verjetno, da bi prevladala na področju individualne gradnje.
Kakšne so možnosti in izzivi arhitektov v post-kriznem času?
Polje dejavnosti se precej intenzivno spreminja. Ves čas se pojavljajo nove priložnosti, a hkrati to pomeni, da ni možna resnejša specializacija in da niso možne trajnejše večje projektivne skupine. Kar je za stroko problem. Imamo sicer cel kup manjših arhitekturnih ekip, ki so sposobne prevzeti širok spekter izzivov, a v končni fazi je tak način reševanja v veliki meri standardnih nalog dražji. Delno to plačujejo naročniki z manj kvalitetnimi projekti, delno pa projektanti, ki so po urah seveda slabše plačani, ker se morajo ves čas učiti stvari na novo.
Je težko priti do projektov in jih izpeljati do realizacij?
V danem okolju je verjetno nemogoče ciljno priti do nekih tipov nalog. Recimo, da bi se arhitekt odločil, da bo delal samo individualne hiše ali samo prenove poslovnih prostorov ali samo natečaje,… bi bila to precej kratkoročna rešitev. Problem je, da ni trga projektov. Celo javna naročila se delijo po nepreglednih vzorcih.
Kako je pri tej hiši potekalo pridobivanje gradbenega dovoljenja, je šlo vse gladko?
Postopek je potekal relativno gladko. Najina izkušnja je, da so zapleti z gradbenimi dovoljenji v ljubljanskih upravnih enotah bistveno večji kot drugje po Sloveniji. Kar je nenavadno, glede na enakost predpisov in kaže na moč notranje kulture institucij.
Kako na splošno ocenjujete kakovost slovenske arhitekture?
Če kakovost merimo z uspehi slovenskih arhitektov na natečajih, realizacijah in nastopanje v znanih medijih na mednarodni sceni, je ta v zadnjih desetih letih zelo visoka. To je v največji meri posledica velike in realne odprtosti arhitekturne scene v devetdesetih letih, ko je večje število povsem odprtih javnih natečajev omogočilo preboj takrat mlajših avtorskih skupin. Danes je stanje povsem obratno in možnosti za mlajše arhitekte so skrajno omejene. Dejansko že desetletja možnosti za preboj novih imen niso bile tako majhne. Upravičeno lahko predvidimo, da se obeta občuten padec kakovosti in da so zaradi zaprtosti arhitekturne scene sedanji uspehi dolgoročno neponovljivi.
Kako bi stanje izboljšali?
Če se želimo večjemu padcu kvalitete arhitekturne produkcije kot družba izogniti, moramo ponovno odpreti dostop do javnih naročil za vse arhitekte, ki jih udejstvovanje na sceni zanima.
Tloris objekta je zasukan tako, da usmerja poglede proti veličastnemu ambientu gora.
…
Podatki o projektu:
Vikend na Jasni
Arhitektura: Jernej Prijon u.d.i.a. in Vid Razinger u.d.i.a.
Investitor: zasebni
Fotograf: Matevž Paternoster
Lokacija: Na Jasni, Kranjska Gora
Leto načrtovanja: 2008-2011
Leto izvedbe: 2011-2015
Površine:
Klet (m2): 65
Pritličje (m2): 62
Podstrešje (m2): 53
Parcela (m2): 1091
Pozidana površina (m2): 80 (110 s pomožnim objektom – garažo)…
Projektanti:
– Gradbene konstrukcije: Ivan Avguštin u.d.i.g
– Elektro instalacije: Jozo Udovičič u.d.i.e.
– Strojne napeljave: Jana Kotar Ilijaš u.d.i.s.
Izvajalci:
Glavni izvajalec gradbeno obrtniških del: B-Bor d.o.o.
Notranja oprema:
– Spalnica: Kampo d.o.o.
– Kopalnica: Kampo d.o.o.
– Keramika: Krisma d.o.o.
– Otroška soba: Kampo d.o.o.
– Dnevna soba: Kampo d.o.o.
– kamin: Pečarstvo Robert Gašperlin
– Oblazinjeno pohištvo: Ekotrade proizvodnja in trgovina d.o.o., Nova-o d.o.o.
– Jedilnica: Kampo d.o.o.
– Svetila: različni
– Talne obloge: Vogart d.o.o.
– Armature:. Krisma d.o.o.
– Dobavitelji stavbnega pohištva: Mizarstvo Wili Dolinar s.p., Montek d.o.o.
– Dobavitelj strešnih oken: Velux d.o.o.
Zunanja ureditev:
– talni elementi (tlakovci, les….): Montaža Robert Kern s.p.
– Dobavitelj strešne kritine: Krovstvo, Tesarstvo In Kleparstvo Andrej Abram s.p., Streha Sodnik d.o.o.,
– Dobavitelj fasadnih elementov – lesena fasada: Montaža Robert Kern s.p.
