Kako ste se odločili za samostojno trgovino? Kako ste začeli oblikovalsko pot?
Maja 2013 se je zaključilo zelo intenzivno osemletno obdobje. Zaprli smo Vilo Malino, trgovino za otroke in dodatke za dom v središču Celja in moja težnja po ustvarjanju lepega se je kmalu pričela izražati na nov način.

Zelo rada pišem in v tistem obdobju sem pisala še posebej veliko. Želela sem si zanimivih zvezkov, s kvalitetnim papirjem, se naveličala Moleskinov in začela sem hoditi po gozdu. Videla in opazila sem veliko več detailov, vzorcev, barv kot nekoč. Tako je v sodelovanju z ilustratorko Ano Maraž nastala prva kolekcija zvezkov, printov, razglednic in zavijalnega papirja.

Delujete kot oblikovalski studio. Ste za vse odgovorni sami ali sodelujete še s kom? Si kdaj zaželite večjega kolektiva, ateljeja, družbe?
Delujem samostojno in nisem vezana na oblikovalski studio. Ustvarjam na različnih koncih in prostorih. V zaključni fazi oblikovanja papirnih izdelkov sodelujem s partnerjem, ki se poklicno ukvarja z grafičnim oblikovanjem. Občasno pa tudi z domačimi in tujimi ilustratorji, umetniki, oblikovalci. Delam sicer doma, v različnih prostorih. Še posebej, kadar stiliram in fotografiram. Rada sem med ljudmi, ko tako čutim. Rabim pa prostor zase. Težko bi ustvarjala še hkrati s kom.

Kakšen je proces dela?
Vse ideje se v meni prebudijo v naravi, na prostem, med hojo. Vedno takrat, ko o tem sploh ne razmišljam, ko je um izklopljen, ko nič ne pričakujem … Takrat pride pravi val vsega. Morje stvari, ideje … pojavijo se besedila, rdeča nit kolekcije, barve, vzorci. Nič ne rišem, samo predstavim z besedo, ilustratorju, partnerjem. Sledi oblikovanje na računalniku, izbira barv, izbira papirja, poskusni odtisi. Ko imam končni izdelek v rokah, se začne tisti del procesa, ki ga imam še posebej rada: stiliranje in fotografiranje. Sledi še zadnja faza, trženje, za kar pa res nisem rojena.

Kaj je rdeča nit vašega oblikovalskega studia? Oblikujete intuitivno ali vas kaj posebej navdihuje?
Vedno izhajam iz sebe, ustvarjam intuitivno in se prepuščam toku.

Kako se soočate s plusi in minusi ‘freelance’ dela?
“Freelance” je posebne vrste izziv. In ni za vsakogar. Daje občutek izjemne svobode, ko je kreativnost na vrhuncu. A so tudi taka obdobja, ki te ustavijo, malce stresejo, ohromijo, ko si na mestu in v tišini. Veš, da bi moral ponuditi, predstaviti nekaj novega, a ne gre. Ko čutiš nek navidezni pritisk od znotraj in zunaj in je nekako povezan tudi z zaslužkom. Freelance delo je odlično urjenje, kako stopiti iz cone udobja in kako ujeti val in se tam obdržati.

Zelo aktivni ste na spletišču Instagram. Kako bi ocenili vlogo družbenih omrežij pri vašem delu?
Instagram in ostala socialna omrežja so zame zelo komercialne platforme. Hitro te posrkajo vase, če si to dovoliš. Najljubši mi je Instagram. Omogoča mi, da svoje izražanje lahko delim z drugimi, na način, ki mi je všeč. Da se tam srečujemo tisti, ki smo si nekako blizu, pa čeprav se z mnogimi še nisem osebno srečala. Obožujem dobro fotografijo, naravo in ljudi s smislom za lepoto. Ki v vsakdanjem življenju in vsakdanjih rečeh vidijo vse polno navdiha, izzivov in lepih detajlov, ki jih največkrat povsem spontano ujamejo v objektiv in delijo z drugimi.

Je razlika med tujim in slovenskim kupcem?
Težko rečem, ker skoraj nimam več neposrednega stika s strankami. Morda je razlika v tem, da Slovenci rabimo dlje časa, da se odločimo, iščemo potrditve od drugih, nismo spontani. Ko slovenski kupec kupi kaj dekorativnega za svoj dom, ima to reč zares zelo dolgo v istem prostoru, na istem mestu.

Ali se vam zdi da slovenski uporabniki in kupci cenijo unikatne in ročno izdelane izdelke? Je bila kakšna serija izdelkov dobro sprejeta, kakšna slabše?
Da, vedno bolj. V poplavi vsega, ima le ročno delo svojo energijo in avtentičnost. Do sedaj so bile vse kolekcije zelo dobro sprejete.

Pripravila: Nuša Zupanc
Fotografije: Vila Malina

https://outsider.si/izdelek/zvezki-vila-malina/