Prihajajoči vikend bo v znamenju odprte arhitekture. Med 21. in 23. aprilom bo širom Slovenije v okviru festivala Odprte hiše Slovenije na ogled 100 arhitektur, med njimi večina takšnih, ki jih po navadi lahko občudujemo samo iz ulice ali izza ograje. Lani pred začetkom sedmih Odprtih hiš Slovenije smo na spletni strani Outsider.si že objavili pogovor z organizacijsko ekipo festivala. Čez nekaj dni pa se bo začel že osmi festival OHS. Z Ano Struna Bregar in Lenko Kavčič smo se pogovarjali o vplivu pojemajočega nepremičninsko-tržnega mrtvila na OHS, o možnosti, da bi poleg pozitivnih primerov arhitektur vključili tudi negativne, ter o bodočih izzivih vedno bolj popularnega festivala.

 

Kakšna je prepoznavnost, vloga in pomen OHS v slovenskem prostoru po slabem desetletju delovanja?

Prepoznavost festivala OHS tekom let vztrajno raste. To opažamo tako pri medijih, stroki, kot pri obiskovalcih. Marsikdo še vedno ne more verjeti, da ima možnost preizkusiti kakovostno arhitekturo, tako zasebno kot javno. Ljudem se zdi precej nepojmljivo, da nekdo lahko odpre svoj dom javnosti. Kdor pa enkrat vstopi v Odprte hiše Slovenije, postane nad idejo in možnostjo osebne izkušnje v kakovostni arhitekturi navdušen. Ljudje nam pogosto pišejo še preden se sprostijo rezervacije, da bi si zagotovili mesto za ogled.

V tujini imajo podobni festivali daljšo tradicijo, v Londonu bo letos potekal petindvajseti Open House festival. V čem se Odprte hiše zgledujejo in v čem razlikujejo od tujih vzorov in vzporednic? Se slovenska specifika stanovanjskega ideala kaže tudi v razliki med OHS in tujimi festivali?

V mednarodni mreži Open House Worldwide je trenutno 34 mest. V Sloveniji smo  k mreži pristopili med prvimi, bili smo 10. in edini kot cela država. S tem smo pokazali, da se zavedamo pomena kakovostno urejenega prostora in vpliva prostora na naše bivanje, delo, zdravje, počutje in učinkovitost v celotni državi.

Vsi organizatorji festivalov pa se soočamo s podobnimi izzivi: kako ljudi, investitorje, politiko prepričati, da je nujno potrebno, da gradimo bolj vzdržen in bolj zdrav prostor. Z istimi sredstvi lahko zgradimo nekaj slabega ali pa dobrega. Mogoče se že ponavljamo, ampak arhitekture res ne gradimo samo arhitekti, gradijo jo vsi uporabniki, investitorji in zato je nujno potrebno ozaveščanje, zlasti skozi osebno izkušnjo.

Kaj so največje novosti letošnjih OHS?

Največja novost letošnjih Odprtih hiš Slovenije je digitalizacija baze podatkov in nova spletna stran. Po osmih letih smo bili zaradi velike količine podatkov o objektih primorani v programersko spremembo strani. Ko smo s festivalom začeli, se nismo zavedali, da bomo zgradili največjo spletno bazo sodobne slovenske arhitekture. Poleg tega pa se je urejanje spletnih strani v teh letih precej spremenilo in želeli smo uporabnikom zagotoviti boljšo uporabniško izkušnjo ter bolj pregledno spletno stran.

Letošnja novost je tudi, da se je potrebno za oglede prijaviti za vse objekte, saj imamo le tako vpogled v potencialno dogajanje na objektu. Tako lahko povečamo promocijo objekta, če je prazen ali pa odpremo nove termine, če vidimo, da je več povpraševanja in, če obstajajo možnosti za dodatne oglede.

Letos smo zabeležili opazno manj prijavljenih objektov, kar odraža tudi gradbeno mrtvilo v zadnjih treh letih. Vendar vidimo, da se gradbeni trg oživlja in že drugo leto pričakujemo zelo zanimive objekte, ki so tik pred dokončanjem.

Kateri kriteriji so po končanem festivalu odločilni za presojo, ali je OHS dosegel zaželjeno? Gre bolj za množičnost obiska ali za nabor kvalitetne arhitekture?

V skladu z določili mednarodne organizacije Open House Worldwide strokovni odbor OHS predstavljajo ugledni strokovnjaki, en glas pa prihaja iz organizacijskega odbora OHS. Kriteriji za uvrstitev v festival programa so: arhitekturna in oblikovalska odličnost stavbe / ureditve kot celote.

Na OHS festivalu odpiramo kakovostno arhitekturo. Množičnosti ne dosegamo, ker imamo omejitve ogledov na zasebnih objektih. Po ogledih le teh pa je največ povpraševanja, vendar moramo zagotavljati intimnost in varnost ogledov. Žal pa vse kakovostne arhitekture, ki bi jo želeli pokazati, ne moremo odpreti, ker vsi lastniki niso pripravljeni sodelovati. Z novo spletno stranjo omogočamo, da bo od letos dalje na spletno stran Slovenska arhitektura možno dodajati tudi objekte, ki niso bili predstavljeni na festivalih OHS.

Včasih je za javno debato o arhitekturi še bolj kot ogled pozitivnih primerov informativen študij spodletelih arhitekturnih zasnov in izvedb. Ste pri OHS kdaj razmišljali tudi o vključitvi negativnih primerov, slabih objektov?

O tem smo že večkrat razmišljali. Vendar je dejstvo, da je večina ljudi v Sloveniji že bila oziroma je stalno v slabi arhitekturi. Tega se niti ne zavedajo. Marsikdo nikoli v življenju še ni vstopil v inovativno, arhitekturno zanimivo hišo ali stanovanje. Tako lahko ljudje primerjajo le izkušnje, ki jih imajo. Kdor pa enkrat vstopi v kakovostno arhitekturo, postane senzibilen do prostora. Ni mu več vseeno, kje živi, dela, se rekreira…. Naš cilj je ozavestiti čim več takšnih ljudi. Zavedamo pa se, da je v življenju najtežje spreminjati navade. Čaka nas torej še veliko dela.

Kaj se vam zdi najpomembnejši dolgoročni vpliv OHS, ki bi lahko imel daljnosežne posledice pri urejanju in uporabi prostora pri nas?

Naš moto je »Arhitektura nam lahko izboljša življenje«. Zavedamo se dejstva, da nobena sprememba ni hitra in da lahko le z vztrajnim delom ter aktivnostmi dosežemo zastavljene cilje. Ti so, da bi čimveč ljudi vstopilo v kakovostno arhitekturo ter posledično gradilo kakovosten zdrav prostor.

Pogovarjal se je Miloš Kosec.

V petek, 21. aprila ob 17h organiziramo vodenje po outsiderjevi razstavi Odprta arhitektura na Trgu francoske revolucije v Ljubljani. Razstavljena dela bodo predstavljali avtorji arhitekture. Vstop prost! Vabljeni vsi!

Ob 19h sledi druženje skupaj z OHS v Atriju SAZU! Vabljeni!

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja