Zdaj smo resnično pri izvoru vseh narodnih travm: ni ga področja, ki ga ne bi pokvarili ti prekleti vzhodni Evropejci.

Pred kratkim se je moja angleška prijateljica pozanimala, ali za življenje v Londonu potrebujem vizo. Najprej sem pomislil, da ne ve, da je Slovenija članica EU. Toda hitro se je izkazalo še bolj zanimivo dejstvo: ni se zavedala, da imajo državljani EU pravico do vstopa, življenja in dela v vseh državah EU. Po kratkem razmisleku je pripomnila, no, zdaj se mi pa zdijo tisti v UKIP še veliko bolj grozni.

UKIP (United Kingdom Independence Party – Stranka neodvisnosti Združenega kraljestva) je politična stranka, ki je pred zadnjimi volitvami leta 2010 veljala za šalo. Ko je šef stranke Nigel Farage strmoglavil v letalu, ki je za sabo vleklo transparent UKIP, smo si vsi rekli, hvala bogu, da je preživel, zdaj se mu lahko smejimo, ne da bi nas pekla vest. Na lanskih volitvah v Evropski parlament pa je stranka dosegla največje število glasov – prvič v več kot stotih letih na volitvah niso zmagali niti konzervativci niti Labour. No, smo si rekli tako imenovani levičarji, pa saj gre le za Evropski parlament. Letos pa je na volitvah prilezla do kar 13 % glasov. K sreči je zaradi bistveno nepravičnega in bizantinskega političnega sistema te glasove spremenila le v enega parlamentarca (in tudi ta je bil bivši konzervativec), toda tokrat se ne moremo delati, da gre za nepomemben rezultat, ki bo hitro spet pod nadzorom.

Kot stranka obstaja le z enim namenom: pripeljati državo do referenduma o članstvu v EU. Vse, kar je narobe z Veliko Britanijo, namreč izvira iz Bruslja. V predvolitveni literaturi, recimo, se UKIP zgraža nad mednarodnimi korporacijami, ki si ves čas privoščijo davčno utajo. Strinjam se: to moti tudi mene. K sreči namerava UKIP ukrepati. Seveda je bistven problem ta, da je Velika Britanija EU prodala svojo “davčno suverenost”. Naj se le umakne iz EU in vse bo urejeno. Neizogibno pa pridemo še do priseljencev. Najzlobnejša posledica članstva v EU je seveda prosti pretok delavcev. Zdaj smo resnično pri izvoru vseh narodnih travm: gospodarstvo (priseljenci kradejo delovna mesta), zdravje (priseljenci prihajajo le, da izkoriščajo brezplačni zdravstveni sistem), infrastruktura (množice priseljencev povzročajo zastoj v prometu), ni ga področja, da ga ne bi pokvarili ti prekleti vzhodni Evropejci.

Vrnimo se na hitro k moji prijateljici in njenemu na novo odkritem gnusu do UKIP. Srečen sem, da imam prijateljico, ki je takoj prepoznala dejstvo, da skuša UKIP odvzeti pravico do prostega pretoka, ki velja že desetletja. Zdi pa se mi, da bi se povprečna oseba na njenem mestu odzvala ravno nasprotno: mar ne – prosti pretok? – seveda je treba ukrepati! Do neke mere se Britanci (bolje rečeno Angleži – Valižani in še posebej Škoti si z večjim veseljem prizadevajo za EU) pač ne počutijo kot del Evrope. Od tod ta logika: prosti pretok je koncesija, ki jo je EU zahtevala, ko so se Britanci pridružili. Zdaj pa, ko dojemajo, da obseg imigracije pomeni bistveni problem, bi radi spet zaprli meje … Po svoje je to argument, ki ga skorajda razumem. Spregledali pa so pomembno dejstvo: med drugim pomeni biti član EU tudi to, da si član EU. Nekateri Britanci bi raje čepeli kot prirastek na mejah združene Evrope, del in ne-del. Toda tako ne bo šlo. EU je institucija, katere je Združeno kraljestvo del; prosti pretok pa temeljno dejstvo te institucije: ne koncesija, vendar pravica, ki so jo ob vstopu pridobili tako kot britanski državljani tudi državljani vseh drugih članic.

Ko bi se le pogosteje spomnili, da imajo tudi sami pravico do prostega pretoka. Obstajajo številne britanske skupnosti zunaj Združenega kraljestva. BBC poroča, na primer, da v Španiji živi okoli 760.000 britanskih priseljencev – približno toliko kot Poljakov v Združenem kraljestvu. Zakaj se torej pritožujejo? Mar ne izkoriščajo članstva EU tudi oni? Seveda ne! Glede britanske javnosti, ti španski Britanci vendar niso priseljenci. So namreč v glavnem starejši, upokojeni, dokaj premožni in belci – zbirka lastnosti, ki naj ne bi opisovala povprečnega priseljenca v Združenem kraljestvu. Potrebna je lepša, neumazana beseda: to so izseljenci. Domnevam, da se t. i. izseljenci sami zavedajo, da je njihov status odvisen od nadaljnjega britanskega članstva v EU. Stavim pa, da zagovornikom UKIP redko pade na pamet, da lahko njihova evroskeptična kampanja vpliva tudi na tistih več sto tisoč Britancev, ki živijo v državah EU.

UKIP in drugi britanski evroskeptiki zahtevajo dvojna merila: prosti pretok britanskih priseljencev v druge države, ne pa priseljencev v Združeno kraljestvo. Radi si predstavljajo, da stojijo na edinstvenem mestu: člani EU, če jim ustreza, drugače pa ne. Kmalu bo debata o članstvu v EU prekipela: trenutna vlada je obljubila, da bo organizirala referendum najpozneje leta 2017, grozi tudi z letom 2016. Obstaja resnična možnost, da se bodo odločili umakniti se iz EU. To bi bilo katastrofalno: Britanci ne razumejo, kaj vse jim EU omogoča. Ne trdim, da je Evropska unija popolna. Ampak Britanija se že tisoč let vzvišeno drži ob strani. Končno se je evropski skupnosti po malem priključila in škoda bi bilo, da se spet umakne, ne samo za nekoga, ki za življenje tam trenutno ne potrebuje vize.

Filip Drnovšek Zorko, Velika Britanija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja