V avtomobilih je običajno samo voznik: v Sloveniji je bil pri 70 % voženj z avtom v avtu samo voznik [1]. V Ljubljani sta v avtu povprečno 1,34 osebe [2], torej so tri četrtine sedežev prazne. Kaj, če bi te sedeže uporabili kot javni prevoz?

Metro in tramvaj sta draga in bi ju gradili leta. Avtomobili so že tu. Če bi bilo v povprečnem avtu 1,5 osebe namesto 1,34, bi za isto število ljudi zadostovalo 11 % manj avtomobilov, pri 2,0 osebah pa 33 % manj. To bi se poznalo pri zastojih, hrupu in parkiranju v centru.

Mesto razdelimo na šest con: center, Bežigrad, Šiška, Vič, Moste, Barje. Vsaka ima svojo barvo in simbol (zaradi barvno slepih). Voznik, ki želi vzeti koga s seboj, na vetrobranskem steklu prižge barvo cone, kamor gre. Stojiš ob cesti, vidiš barvo, vstopiš. Navdih je BMW i Vision Dee, ki spreminja zunanjo barvo. Tukaj bi zadoščal navaden zaslon.

Vstopa in izstopa se samo na določenih mestih: pri semaforjih z označenim pasom za čakanje in v conah z omejitvijo hitrosti 10 km/h. Tam avtomobili tako ali tako čakajo. Nihče ne leze na cesto med vozila. Kot paternoster: stalen tok vozil, noter in ven greš, ko je varno.

Parkirišča P+R ob obvoznici (Dolgi most, Barje, Stožice in druga) bi imela označen vstop. Pustiš svoj avto, prestopiš v avto z barvo proti centru. To razbremeni tok voznikov, ki dnevno prihajajo v Ljubljano zaradi službe: iz drugih občin jih je okrog 142.500 [2]. Parkirišča P+R že obstajajo, uporabimo obstoječo infrastrukturo.

Navdih za aplikacijo je prevoz.org [3] z avtomatskimi mikroplačili. Voznik in sopotnik sta preverjena v aplikaciji, vožnje se beležijo in ocenjujejo. Sistem je prostovoljen, s prednostmi za sodelujoče. Voznik dobi mikroplačilo za vsak kilometer s sopotnikom, denar bi prišel iz parkirnin ali iz proračuna za zmanjšanje zastojev. Obstaja tudi možnost, da sopotnik sam krije stroške prevoza. Vozniki s sopotniki bi smeli na pasove za skupne prevoze (t. i. »carpool lane«, v tujini uveljavljena praksa). V Ljubljani so že posebni pasovi za avtobuse in taksije. Ostalim avtomobilom se pusti največ en pas na večjih cestah.

Predlog ne posega v obstoječi javni promet. Osebe z gibalno oviranostjo še vedno potrebujejo redne linije.

Literatura

[1] Agencija RS za okolje (ARSO): Dnevna mobilnost potnikov (kazalec PR23, podatki Statističnega urada RS za leto 2021; posodobljeno 30. 11. 2023). https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/dnevna-mobilnost-potnikov (dostop 29. 10. 2026).

[2] Mesarec, B. (ur.): Potovalne navade prebivalcev v Mestni občini Ljubljana in Ljubljanski urbani regiji: končno poročilo. Mestna občina Ljubljana, januar 2025 (raziskava oktober 2024), poglavje 4.2.12 in uvod. https://www.ljubljana.si/assets/datoteke/Potovalne-navade-v-MOL-in-LUR-2013-2024-januar-2025-2.pdf

[3] Prevoz.org, spletna stran za iskanje in objavo prevozov. https://prevoz.org (dostop 29. 10. 2026).