Pri predlogu sem izhajal iz dejstva, da so resursi vedno omejeni, zato je smiselno iskati sistem, ki z omejenimi resursi doseže čim večji učinek. Prav tako je poraba resursov pomembna za primerjavo predlogov, saj malo hitrejši sistem ni nujno boljši, če je neprimerljivo dražji.

Opis predloga

Osnovo za predlog predstavlja model potovalnega potenciala, na podlagi katerega sem poiskal najmočnejše koridorje. Na podlagi tega podatka sem določil predlog prometnega sistema in okvirno faznost razvoja. Za najboljšo kakovost storitve mora vsak prometni sistem izpolnjevati svojo funkcijo:

• Regionalna železnica / S-Bahn – povezava z regijo in hitra potovanja med obrobjem in centrom mesta.

• Tramvaj – povezava mestnih četrti na hrbteničnih koridorjih skozi središče.

• Tangencialna linija mestnega avtobusa – povezava mimo središča.

• Pomembnejše mestne avtobusne linije – dopolnjevanje tramvajskega omrežja na območjih s srednjo zgoščenostjo poselitve.

Prilagam več prikazov, kot jih formalno predvideva natečaj, saj v eni sami shemi težko hkrati prikažem vse informacije. Kot osrednji prikaz lahko štejete predvsem Shemo prometnih sistemov, dodatne priloge pa pojasnjujejo logiko predloga:

0. Potovalni model

Razporeditev potovalnega potenciala na strateško mrežo mesta; prikaz pokaže, kateri koridorji in vozlišča generirajo največ potovanj. Zaradi nekoliko enostavnejše izdelave razporeditve potovanj na omrežje gre samo za notranja potovanja znotraj Ljubljane. Če bi dodal še ciljno-izvorna potovanja iz drugih občin v državi, bi se potencial povečal za približno dvakrat, vendar ne enakomerno po koridorjih.

1. Shema prometnih sistemov

Predlog sistema regionalne železnice, tramvaja ter glavnih in tangencialnih mestnih avtobusnih povezav z glavnimi prestopnimi vozlišči.

2. Shema tramvajskega omrežja

Predlog štirih tramvajskih linij, zasnovanih tako, da si delijo najmočnejše mestne koridorje ter povezujejo glavne dele mesta in regionalno železnico.

3. Faznost gradnje

Predlog postopne izgradnje tramvajskega omrežja glede na potovalni potencial in smiselno zaporedje širjenja sistema, z upoštevanjem obvladljivosti obsega gradnje.

4. Shema dostopnosti

400-metrska območja dostopnosti do tramvaja, železnice in glavnih mestnih avtobusnih povezav ter predlagane cone TOD (transit-oriented development) za novo mešano gradnjo. Tramvaj pokrije približno 160.000 prebivalcev, skupaj z glavnimi mestnimi avtobusnimi linijami pa približno 220.000.

5. Najmočnejši generatorji

Razvrstitev najpomembnejših mestnih vozlišč glede na ciljno-izvorni potovalni potencial med vozlišči, torej potovanja med mestnimi predeli, brez potovanj znotraj predelov.

> Najmočnejši generatorji

6. Resursi in učinki po linijah

Primerjava tramvajskih linij po dolžini, pokritih prebivalcih, potovalnem potencialu, intervalu, potrebnem voznem parku in letnih prevoženih kilometrih.

> Resursi in učinki po linijah

Z izjemo potovalnega modela, ki temelji na vhodnih podatkih nacionalnega modela NCUP, je predlog nastal v nekaj popoldnevih. Koncept je premišljen, ni pa optimiziran. Prav tako manjkajo napajalni del omrežja, regionalne avtobusne linije, podrobnejše analize … V nekaj popoldnevih je to vse, kar mi je uspelo pripraviti.

Klemen Košič, mag. inž. prom.