LINIJA M

Predlog metroja oz. podzemne železnice raziskuje vprašanje potenciala mesta – tj. kakšna infrastrukture je zanj še lahko smiselna. Za ta namen je bil zadan izziv – vzpostavitev ene same linije metroja, ki bi pokrila kar največ popularnih ciljev v mestu. Izbrana je bila najdaljša os mesta – koridor zahod-vzhod, tj. med Stanežicami in Zalogom, ki ga predstavlja linija metroja – linija M. Na preostalih glavnih koridorjih oz. vpadnicah pa je zaradi nižjih stroškov primarno zamišljen sistem dveh hitrih avtobusnih linij BRT – enotna linija 1 in linija 2, ki se na jugu mesta razdeli v dve smeri. Namesto BRT je možna tudi uvedba tramvaja oz. lahke železnice, kar pa bi predstavljalo višje stroške uvedbe.

METRO – linija M

Linija M meri cca. 18,1 km, na njej pa je umeščenih 26 postaj. Začne se v Stanežicah, z navezavo na novo železniško postajališče Stanežice in sistem P+R, namenjen avtomobilskemu prometu iz smeri Medvod in Škofje Loke, prav tako pa najzahodnejša postaja linije pokriva bodoče stanovanjsko naselje Nove Stanežice.

P+R se v severovzhodnem delu mesta umesti tudi na območju navezave Celovške ceste na predor Šentvid, ki omogoča prestop na metro avtomobilskim uporabnikom, ki v mesto prispejo po gorenjski avtocesti ali po zahodnem delu ljubljanskega ringa.

Na območju ljubljanskega središča linija M poteka v zavojih pod mestom, z namenom pokrivanja ključnih ciljev z visokim potencialom javnega potniškega prometa – Trg Ajdovščina kot prestopna točka na obe liniji BRT, PCL kot osrednje vozlišče javnega potniškega prometa v državi in območje kliničnega centra. V nadaljevanju trase je možen prestop na železniško postajališče Ljubljana Vodmat, nakar po postaji na območju Tržnice Moste linija M z zavojem proti severu prečka železniško progo, s čimer metro prispe v nakupovalno središče BTC, kjer se ustavi na treh postajah.

Linija M nakupovalno središče BTC zapusti z zavojem proti jugu, s čimer ponovno prečka železniško progo in se ustavi na skrajnem zahodu Fužin, od koder je preko premostitve delno pokrito tudi Štepanjsko naselje. V nadaljevanju poteka skozi samo naselje Fužine, nakar se pri stiku z vzhodno obvoznico naveže na Zaloško cesto in P+R, namenjen prometu iz smeri Štajerske in Dolenjske. Po prečkanju obvoznice je preko postaj v četrti Polje poleg obstoječih naseljenih območij pokrito tudi večje predvideno stanovanjsko območje južno od Zaloške ceste ter nato tudi območje načrtovane gospodarske cone severno do nje. V izteku trase metro doseže Zalog z železniško postajo.

BRT – liniji 1 in 2

Poleg linije metroja predvideni dve liniji BRT pokrivata preostale glavne mestne prometne koridorje po vpadnicah, z umeščenimi P+R na končnih postajah. V poteku linij 1 in 2 skozi središče mesta velja izpostaviti predor pod tiri na območju PCL, umeščen med severni in južni del Emonike na eni strani ter železniško in avtobusno postajo na drugi strani. Bližnji zgled takšnemu pristopu, ki omogoča lažje prestopanje na osrednji železniški postaji, je tramvajski tunel pod glavno železniško postajo v avstrijskem Gradcu, širše pa je primer podzemne BRT postaje King George Square v avstralskem Brisbane-u.

Splošno o viziji

Potek linij delno izhaja iz obstoječega stanja – BRT linija 1 tako sledi obstoječi avtobusni liniji št. 6 – hkrati pa je podoben že izdelanim vizijam ureditve ljubljanskega potniškega prometa (predvsem koncept ZMAJ – Zmogljive mestne avtobusne linije, 2022), s tremi linijami, ki pokrivajo glavne koridorje. V našem primeru se linija, ki preči mesto v smeri zahod-vzhod, nadgradi v metro, ki s potekom bodisi pod zemljo bodisi dvignjeno nad cestnim prometom omogoča hitrejše potovanje in pokrivanje dodatnih območij. Poleg pomembnih točk po mestnem središču je vzhodno od le-tega ključen prehod na severno stran železnice, s čimer se zajame tudi prometno močno obremenjeni BTC.

Zgovorna je primerjava med linijo M in linijama BRT glede števila prebivalcev v 1 km širokem koridorju, ki sega 500 m na vsako stran posamezne linije. Ob liniji M – glede na podatke, pridobljene s spletnega pregledovalnika statističnega urada Republike Slovenije za pregledovanje podatkov v prostoru (gis.stat.si) – živi med 100 in 105 tisoč prebivalcev, ob liniji 1 BRT slabih 70 tisoč, ob liniji 2 pa med 60 in 65 tisoč prebivalcev, tudi če upoštevamo oba njena južna kraka hkrati. Kljub dejstvu, da je dejanska pokritost odvisna od umestitve postaj, navedeno kaže na potencial trase metroja.

Omeniti velja, da kljub večjim zavojem linije M, ta še vedno omogoča hitro prehajanje med mestnimi predeli. Za primerjavo vzemimo linijo B metroja v francoskem mestu Rennes, po številu prebivalcev primerljivem z Ljubljano. Zračna linija med končnima postajama Saint-Jacques-Gaîté in Cesson-Viasilva znaša cca. 7,6 km, medtem ko dolžina same linije znaša 13,4 km oz. približno 1,76 kratnik zračne razdalje. V primeru ljubljanske linije M pa je med postajama pod trgom Ajdovščina in najzahodnejšo postajo v Fužinah – torej zgolj na delu, kjer se pojavljajo večji zavoji – ta dolga cca. 5,8 km, zračna razdalja med njima pa znaša cca. 3,6 km, oz. samo 1,61 kratnik zračne razdalje. To kaže na bolj direkten potek celo na omenjenem odseku napram celotni liniji B metroja v Rennesu.

V predlogu podzemni oz. nadzemni potek trase ni natančneje definiran, vendar pa v osnovi na trasi Celovške ceste, od Stanežic mimo Šiške do meje mestnega središča, metro poteka bodisi nad površjem, na viaduktu – kjer širina mestne vpadnice to omogoča – bodisi podzemeljsko tik pod površjem, izvedeno po sistemu gradnje “cut and cover”. Pred vstopom v središče mesta se linija poglobi v globje predore, izvedene s tunelskim vrtanjem. Na območju Fužin oz. izstopa iz območja BTC preko železniške proge trasa ponovno preide na nadzemni ali plitek podzemni potek.

Z uvedbo zgolj ene linije metroja in pokrivanju preostalega mesta z BRT ter običajnimi mestnimi avtobusi, ki sicer v tem predlogu niso podrobneje obravnavani, se želi vizija vsaj delno približati izvedljivosti, z izkoriščanjem karakteristik tehnologije metroja pa zajeti čim več interesnih točk po mestu. Obenem pa, kot kaže primerjava s primerom metroja v Franciji, ostaja manevrski prostor za dodatno razširitev območja, ki bi ga trasa lahko pokrila.