Ob novici: Najverjetneje zamik začetka gradnje NUK-a 2, kriva je nepopolna razpisna dokumentacija (vir) – objavljamo zapis izpred leta dni.

Nuka 2 kljub premierovi obljubi še ne bo. To je še en nov časopisni naslov izpred nekaj dni o gradnji nove Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Še eden izmed številnih, ki zadnjih skoraj 40 let poročajo o (ne)gradnji nove knjižnice. Naslov članka se nanaša na to, da je direktor Nuka na Nacionalnem odboru za kulturo sporočil, da denarja za gradnjo ni. Investicija je ocenjena na 105 milijonov evrov, evropska investicijska banka bi zagotovila 70 odstotkov, če bi država namenila 30 odstotkov lastnih sredstev. Torej okoli 30 milijonov. Za lažjo predstavo: to je manj kot polovica zneska, ki ga je država privarčevala letos z odličnimi pogajalskimi sposobnostmi ob odpovedi pogodbe za nakup oklepnikov boxer. Zakaj ta denar ne gre za gradnjo Nuka 2?

Dobra novica je, da je gradbeno dovoljenje že pridobljeno in pravnomočno, celo komunalni prispevek je plačan. Vse parcele so odkupljene. Gradnji smo tokrat vendarle bliže kot v vseh letih do zdaj. V vsem tem času je bilo v priprave vloženih že več deset milijonov. Bila sta izvedena že dva natečaja (na prvem je zmagal arhitekt Marko Mušič, na drugem Bevk Perović arhitekti). Oba projekta sta bila izdelana do faze gradbenega dovoljenja. Oba sta bila tudi spremenjena in usklajena z vsakokratnimi novimi okoliščinami. Porušeni so bili objekti, ki so bili nekoč na lokaciji. Posekana drevesa. Izvedena so bila arheološka izkopavanja. Edino, kar še manjka, je gradnja. Materializacija. S tem imamo problem.

Če 30 milijonov razdelimo med dva milijona prebivalcev, bi vsak prispeval 15 evrov. Če to razdelimo na tri leta, kolikor bi predvidoma trajala gradnja, je to pet evrov na prebivalca na leto. To ni tako veliko, da naša država tega ne bi zmogla investirati v tako pomemben nacionalni projekt. Morda pa to ni tako pomemben projekt? Ali pa Nuk 2 bolje služi, če ostaja neuresničen in je dobra predvolilna obljuba, kot če bi ga zares zgradili?

A nerealiziranih projektov je veliko. Nuk 2 je le eden od njih. Morda je ekstremen po času trajanja gradnje in pomenu, a vsekakor ni edini. Na tem seznamu so tudi Nacionalno gledališče Drama, nova sodna palača, obnova Plečnikovega stadiona, Emonika z novo železniško in avtobusno postajo, Center za znanost, akademije, Športni park Stožice … če se omejim le na Ljubljano. Vse to so stavbe, ki bi morale biti že zdavnaj zgrajene.

Gradnja Plečnikovega Nuka je trajala pet let, in sicer med letoma 1936 in 1941. Načrtovati ga je začel leta 1930 v času svetovne gospodarske recesije, ki je trajala med letoma 1929 in 1939. Kljub ekonomski krizi so bili naši takratni odločevalci precej učinkovitejši kot sedanji. Če bi moral Plečnik tako dolgo čakati od načrta do izvedbe, večine del ne bi nikoli dočakal in Plečnikove Ljubljane ne bi bilo.

Še bolj se lahko zamislimo, če trajanje gradnje Nuka 2 primerjamo z gradnjo nekaj svetovnih arhitekturnih ikon. Denimo Sydneyjska opera velja za zgradbo, ki so jo gradili zelo dolgo. Natečaj zanjo je bil razpisan leta 1956. Zmagal je Jørn Utzon. Gradnja se je začela leta 1959 in končala leta 1973. Trajala je torej 14 let, skupaj z načrtovanjem 17 let. Objekt je bil izvedbeno zelo zahteven.

Najvišja stolpnica na svetu, ki je bila končana septembra leta 2021, je Burdž Kalifa v Dubaju. Visoka je 828 metrov in ima 163 nadstropij. Gradnja stolpnice se je začela leta 2004 in je bila končana leta 2010. Torej v šestih letih.

Gradnja stolpnice The Shard, znane tudi kot London Bridge Tower, se je začela leta 2009 in je bila dokončana leta 2012. Torej je gradnja trajala približno tri leta. The Shard je nebotičnik v Londonu, ki je bil zasnovan kot mešanica pisarniških prostorov, stanovanj, restavracij, hotela in razgledne ploščadi. S svojo ikonično obliko je postal prepoznaven simbol sodobnega Londona. Načrtoval ga je Renzo Piano.

Gradnja Eifflovega stolpa v Parizu je potekala relativno hitro v primerjavi z drugimi ikonami. Začela se je 28. januarja 1887 in končala 15. marca 1889, kar pomeni, da je gradnja trajala dve leti, dva meseca in 18 dni. Eifflov stolp je bil zgrajen za Svetovno razstavo leta 1889 in je postal simbol Pariza ter ena najbolj obiskanih turističnih atrakcij na svetu.

Poglejmo še nekaj antičnih arhitekturnih ikon. Gradnja rimskega Panteona naj bi trajala relativno kratek čas. Zgradba je bila dokončana okoli leta 125 n. št. in je trajala približno devet let. Je eden najbolj ohranjenih antičnih rimskih spomenikov.Gradnja Keopsove piramide naj bi po nekaterih zgodovinskih predvidevanjih trajala okoli 20 let. Piramida je bila zgrajena v obdobju od približno 2580 do 2560 pr. n. št. v času vladavine faraona Keopsa iz četrte egipčanske dinastije.

Od prvega natečaja za Nuk 2 pa do danes je minilo 34 let. V tem času bi lahko zgradili tri Plečnikove Nuke, dve Sydnejski operi, kar šest Burdž Kalif, 11 londonskih Shardov, 14 Eifflovih stolpov, skoraj štiri Panteone in eno in pol Keopsovo piramido. Ali pri nas čas teče počasneje?

Pred nekaj dnevi, kmalu po v uvodu omenjenem članku, je bil objavljen še en z naslovom Začetek gradnje Nuk 2 naslednje leto: zanjo predvidenih 14 milijonov evrov. Članek povzema odziv ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije na izjavo ravnatelja Nuka. Minister zagotavlja tri milijone leta 2024 in enajst milijonov leta 2025 za gradnjo Nuka 2. Naj mi, prosim, odločevalci ne zamerijo, ampak imam občutek, da je to vendarle premalo ambiciozno, da bi kazalo resno namero o dejanski gradnji nacionalno pomembne stavbe, ki naj bi simbolizirala družbo znanja. Če bomo kdaj res dočakali Nuk 2, bo do takrat napisanih še veliko časopisnih člankov, a vprašanje je, če se bomo še spomnili, zakaj smo ga že hoteli zgraditi.

Piše: Matevž Granda
Kolumna je bila julija 2023 objavljena v časniku Delo

Naslovna slika: Keopsova piramida, vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Keopsova_piramida