Pretekli petek je v novem Centralnem parku v Kopru potekal že tretji zaporedni Arhitekturni dialog. Na prvih dveh dogodkih iz cikla, na katerem predstavljamo zanimive arhitekture ter se o njih pogovarjamo z arhitekti, investitorji, sodelavci in uporabniki, smo se srečali v Ljubljani. Poletje pa nas je iz prestolnice izvabilo na Obalo, zato smo za temo tokratnega dogodka izbrali novi Centralni park v Kopru, ki so ga zasnovali v arhitekturni pisarni Enota.

Obiskovalci smo se z arhitektom Milanom Tomacem iz Enote najprej podali na kratek voden ogled parka, na katerem smo prav zares lahko začutili, kako ta diha in živi. Družine na sprehodih, večerni zmenki in kopica otrok v kopalkah, ki se je zabavala z vodnimi elementi so dokaz, da so lokalni prebivalci park izjemno dobro sprejeli. Od velikega amfiteatra, kjer so se zbrali ob začetku dogodka, smo se opravili bliže morju, nato pa proti koprskemu ‘Canalu Grande’ in po drugi strani parka nazaj do izhodišča.

Kot je v pogovoru povedal arhitekt, je bilo eno od izhodišč ob zasnovi parka to, da bi povezali oba dela Kopra, ki sta zdaj ločena tako s kanalom kot z avtocesto – mestno središče na eni in Semedelo ter Markovec na drugi strani. Novi park tako ponuja iztočnico za nadaljno oblikovanje okoliškega prostora. Na željo investitorja je park delno zasnovan tudi kot botanični vrt – v njem se znajdejo avtohtone lokalne vrste zelenja. Milan Tomac je preudarno izpostavil, da od parka ne moremo pričakovati, da bi bil videti natanko tako, kot smo pričakovali, saj gre za živo stvar. Oblikovanje, meni Tomac, lahko dejavnosti in procese predvidi le do določene mere, potem pa je projektu potrebno pustiti, da se razvija po svoje.

Kratka, a zanimiva debata o vlogah in medsebojnih razmerjih arhitekta in krajinskega arhitekta je razkrila nekaj trenj na tem področju in potrebo po jasnejši definiciji pristojnosti in pooblastil vsakega izmed teh. A z birokratizacijo, smo se strinjali prisotni, je onemogočena kreacija, zato je sodelovanje med različnimi deležniki v projektu najbolj smiselno določiti v vsakem primeru posebej.

Ekipa podjetja Fibran s Tanjo Herr in Natašo Iglič na čelu je predstavila tehnologijo zelenih streh. Na nekaj arhitekturno zanimivih primerih so predstavili pogoste problematike pri izvajanju zelenih streh in ponudili rešitve zanje. Maketa slojev v naravni velikosti, ki so jo predstavili, se je izkazala za izjemno poučen in uporaben pripomoček, saj omogoča lažje razumevanje sestave konstrukcije in detajlov.

Medtem, ko je žareča krogla koprskega sonca počasi tonila za obzorje, smo si privoščili kozarček odličnega vina in sproščeno poklepetali o parku, zelenih strehah in še čem. Hvala vsem obiskovalcem, ki ste se nam uspeli pridružiti na tem čarobnem dogodku!

Fotografije: Aleš Rosa

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja