Mežnarija na spomeniško zaščitenem območju Svetega Urha pri Ljubljani pripoveduje zgodbo o vojni in z njo prepleteni tragediji. Kraj, ki je v času italijanske okupacije, od leta 1942 dalje, služil kot vojaška postojanka slovenskih sodelavcev z okupatorjem, je v takratni Ljubljani dobil sloves prostora, iz katerega se nihče več ne vrne. Zidovi mežnarije, ki so bili priča hudim zločinom, danes obiskovalce učijo o kontekstu druge svetovne vojne, o dogodkih, ki so ji neposredno sledili, o vlogi kraja in spomina nanj. Novo stalno razstavo, katere kustos je dr. Blaž Vurnik, sta v prostorih mežnarije uredila Jurij Kobe in Maja Kovačič iz studia Atelierarhitekti.

»Razstava o dogajanju na Sv. Urhu in v njegovi okolici med narodnoosvobodilnim bojem je bila ob prvotni ureditvi postavljena v cerkvi sv. Urha. S svojo prestreljeno fasado je bila ta tudi sama integralni del sporočila razstave in širše krajinske ureditve spominskega kompleksa, ki ga je zasnoval Boris Kobe. V procesu denacionalizacije po letu 1990 je cerkev ponovno pripadla Rimskokatoliški cerkvi in razstava se je morala umakniti, s prenovo fasad so bili odstranjeni tudi zgovorni sledovi dogajanja med NOB. Za umestitev razstave v sklop kompleksa je tako kot možnost ostal ohranjeni del objekta mežnarije s kletmi, kjer so bili zaprti in mučeni ujeti sodelavci NOB in nad katerimi je bila kot zaščita urejena preprosta nadstrešnica. Zanimivo – nikjer nismo mogli zaslediti razloga, da se je ohranil le ta del sicer precej večjega objekta mežnarije,« o izhodišču projekta povesta arhitekta.

Avtorja sta pri prenovi sledila načelu ohranjanja vidne distance med obstoječim in novim. Pred odprtine mežnarije sta postavila kovinske mreže v temni barvi, ki objekt subtilno ščitijo, a ob tem v svoji estetiki jasno opozarjajo, da stavba nosi določen pomen. Nadstrešeni prostor tako ostaja odprt, v njem je urejena razstava z informativnimi paneli. Svoj odnos do prostora znotraj močno prisotnega temnega zgodovinskega konteksta avtorja pojasnita takole: »Gradivo razstave, ki ga je na novo pripravil kustos Mestnega muzeja dr. Blaž Vurnik, smo želeli predstaviti na kolikor mogoče informativen način, brez emocionalnih ali ideoloških poudarkov, tudi oblikovno in barvno nevtralno. Vse je postavljeno v zračen ambient, ki ga, sicer iz povsem funkcionalnih razlogov, zasenčuje nekoliko pripovedno oblikovana ‘časovna mrena’ iz ekspandirane pločevine. Toliko močnejše je doživetje spodnjih, kletnih prostorov, ki ne potrebujejo verbalne razlage.«

V nežno osvetljeni kleti obiskovalec ne more mimo močne sporočilnosti elementa vrat, ki jih ni mogoče zapreti. Na vprašanje, ali sta misel, ki za tem stoji, že v samem začetku projekta želela materializirati na tak način, arhitekta odgovorita: »Niti ne: vsebinsko je razstava rasla nekako vzporedno s preverjanjem arhitekturnega oblikovanja. Fotografije žrtev so se v sklopu razstave pojavile proti koncu koncipiranja vsebinske zasnove in s svojo neposrednostjo po najinem mnenju niso sodile v informativni del razstave. Tako je nova zahteva rodila nov premislek.«

Skica vrat:Atelierarhitekti:

Ime projekta: Prenova mežnarije in stalna postavitev razstave na Svetem Urhu pri Ljubljani
Avtor projekta: Jurij Kobe in Maja Kovačič, ATELIERarhitekti d.o.o.
Investitor: Mestna občina Ljubljana
Fotograf: Jurij Kobe

Lokacija: Sv. Urh nad Ljubljano

Leto načrtovanja: 2019
Leto izvedbe: 2020

Površine:
Pritličje: 75m²
Podstrešje: 75m²

Glavni izvajalec gradbeno obrtniških del: Roman d.o.o.
Elektro instalacije: Espin d.o.o

Pripravila: Manca Košir

Podprite Outsider z naročilom!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja