• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,kolumne,Razmislek
/
26 avgusta, 2020

Blaž Šenica: Legenda o Suhorci

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Pred nedavnim mi je nekdo predstavil zapis Amadea Bordige z naslovom Legenda o Piavi (La leggenda del Piave). Bordiga v uvodu opiše dogodke, ki so sledili slavnemu »čudežu pri Kobaridu« leta 1917. Po dveh letih bojevanja je v t.i. 12. ofenzivi avstroogrskim silam uspel presenetljiv preboj soške fronte, ki ga je italijanskim enotam uspelo zaustaviti šele pri reki Piavi – domnevno tudi zaradi pomoči povišanega pretoka reke. Takrat je Piava postala del italijanske nacionalne mitologije, njeno ime pa je opevano v mnogih delih italijanske patriotske in ljudske literature. Najbolj znana je verjetno pesem neapeljskega pesnika E.A. Maria z naslovom La leggenda del Piave, leta 1946 vključena tudi v ožji izbor za nacionalno himno in še danes stalnica vojaških proslav, ki je ustoličila Piavo kot reko herojev, vsaj do velike katastrofe na jezu v soteski Vajont leta 1963, v kateri je življenje izgubilo več kot 2000 prebivalcev okoliških vasi. Prav konstrukcija jezu in dogodki, ki so pripeljali do katastrofe, so glavna tema polemike Amadea Bordige.

Z idejo jezu v soteski Vajont so se prvič ukvarjali v poznih dvajsetih letih 20. stoletja, a je bilo treba na uresničitev zaradi družbenopolitičnih in predvsem strokovnih zadržkov počakati vse do leta 1960. Zagovorniki zajezitve so v izjemno visokem jezu, ki je bil ob zaključku gradnje z 263 metri najvišji na svetu, videli popoln izkoristek značilnosti soteske, za katero se jim je zdelo – kar je razvidno iz poročila natečajne komisije -, da je narejena prav za tovrstno izkoriščanje, s tem pa so izkazali svojo povsem ekonomsko determiniranost. Konstrukcija jezu je sledila najnovejšim tehnološkim dognanjem. Če so klasični jezovi velikim volumnom in hidravličnim potiskom vode kljubovali z lastno težo ter odebeljeno bazo, je bil ta oblikovan kot vitka in lahka armiranobetonska lupina v obliki krožnega loka. T.i. ločni jez s krivuljo izbočeno nasproti pritisku vode prenaša tlak na robove konstrukcije, ki so vpeti v bregove soteske. Tako bregovi prevzamejo glavnino vodnega pritiska in omogočijo znatno manjšo porabo materiala.

Konec leta 1963 med zaključno fazo prvega polnjenja akumulacijskega jezera je z južne stene soteske zaradi povečanega pritiska na bregove zdrsnilo več kot 260 tisoč kubičnih metrov zemlje in kamenja. Velik plaz, ki naj bi v vodo zdrsnil s hitrostjo najmanj 110 km/h, je povzročil, da se je voda v 250-metrskem valu razlila čez jez in povzročila  poplavo, ta pa je zradirala več vasi v dolini reke Piave in terjala tisoče življenj. Kasneje se je izkazalo, da je do manjših plazov in z njimi tudi ene smrtne žrtve prihajalo že med samo gradnjo, kar je italijanska vlada poskušala prikriti z vloženimi tožbami proti novinarjem in delavcem. Graditelji so prav tako ignorirali domačine okoliških vasi, ki so že pred začetkom opozarjali na številne plazove in od samega začetka nasprotovali gromozanskemu jezu. Navsezadnje je ime soteske Vajont, ki so ga nadeli tudi vodnem rezervoarju, v furlanskem dialektu primerljivo z benečanskim izrazom va zo, kar bi v dobesednem prevodu v slovenščino pomenilo gre dol oziroma pada dol – zadostno opozorilo že samo po sebi.

Nadvse ljudske tradicije »nestrokovnih« množic, kot so med drugim tudi sama poimenovanja sotesk, dolin, potokov in ostalih geografskih pojavov, sicer v sebi res ne nosijo absolutnih resnic, a v njih zagotovo lahko prepoznamo kanček modrosti, ki se je izoblikovala v specifičnem lokalnem in kulturnem okolju ter je lahko v pomoč tudi današnjim »strokovnim« umom. Tako se zdi tudi v aktualnem primeru zajezitve potoka Suhorca v Brkinih. V etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen lahko preberemo, da taka imena označujejo potoke, ki ob suši presahnejo in nestalne potoke, ki priderejo ob velikem dežju, nato pa se kmalu posušijo.

O projektu akumulacije Suhorca oz. Padež si lahko več preberete v številnih javnih dokumentih, člankih, platformah, peticijah in drugih virih dostopnih na spletu. Na tem mestu zapišimo samo tiste vzporednice, ki jih poleg zgovornega zemljepisnega imena z nekaj domišljije lahko povlečemo z zgodbo jeza Vajont. Začetek projekta akumulacije na Brkinih sega skoraj dve desetletji v preteklost, natančneje v leto 2001, ko se je vlada prvič resneje lotila problema oskrbe s pitno vodo v istrski in kraški regiji. Projekt so zaradi strokovnih pomislekov oz. domnevne ekonomske nevzdržnosti opustili in ga kasneje nadomestili s povezavo z bližnjim cevovodom in povečanjem izkoriščanja že obstoječih vodnih virov. Zaradi nesposobnosti, manka interesa in politične volje nobene od verzij rešitve regionalne oskrbe z vodo niso izpeljali.

Načrt akumulacije v Brkinih so nedavno obudili in ga uvrstili na seznam državnih prioritetnih projektov. Poseg predvideva 57 metrov visoko zajezitev, ki bi zadrževala jezero dolžine 4,1 km, z največjo širino 260 metrov in povprečno globino 18 metrov. Zagovorniki projekta trdijo, da ta predstavlja edino dolgotrajno rešitev za oskrbo Istre s pitno vodo in je najboljši kompromis med hidrotehničnimi in naravovarstvenimi pogoji. Odločevalci pa, tako kot v Italiji pred več kot petdesetimi leti, iz procesa izključujejo lokalne prebivalce, ki z okoljevarstveniki opozarjajo na možen vpliv akumulacij na Škocjanske jame in na že tako občutljivo biotsko ravnovesje v reki Reki, ki se napaja tudi iz potokov Suhorca in Padež. Vprašljivi sta tudi količina vode v omenjenih vodotokih, ki se zaradi podnebnih sprememb vztrajno zmanjšuje in njena kvaliteta,  s tem  pa primernost zajete vode. Tako kot v primeru Vajont je vprašljiva tudi primernost geološke sestave tal. Obstaja namreč nevarnost prepuščanja, saj jo sestavljata fliš in apnenec. Civilna iniciativa kot alternativo predlaga povezavo vseh bližnjih že obstoječih vodovodov, saj je taka rešitev cenejša, hitrejša, okolju prijaznejša in zagotavlja vir vode poleg obali tudi celotni kraški regiji.

S pomočjo površne »analize« opravljene za potrebe tega zapisa težko sodimo o najprimernejši rešitvi problema oskrbe jugozahodnega dela Slovenije s pitno vodo. A povedna je groba diskreditacija vseh dvomljivcev s strani odločevalcev in vztrajanje pri zastareli rešitvi, kljub temu, da danes obstajajo bolj primerni načini za gospodarjenje z vodo. Zdi se, da pri akumulaciji Suhorca oz. Padež ne gre toliko za akumulacijo vode, prej za akumulacijo cementa, najverjetneje pa za dobro staro akumulacijo dobička. Na zaključek legende o Suhorci bo treba počakati še vsaj dve leti, kolikor naj bi trajale nove strokovne preveritve, v tem času pa se lahko zavzemamo za konstruktivno javno razpravo, iskanje najprimernejše rešitve in tako morebiti pripomoremo, če ne že k srečnemu pa vsaj zadovoljivemu koncu.

Piše: Blaž Šenica

Podprite Outsider z naročilom!

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiPeter Kuntarič: Slovenske mišelinke
NaslednjiArhitektura iz zemlje: Bazen v mestu Toro, ŠpanijaNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

LITERATURA IN PROSTOR

20 novembra, 2015
Arhitektura

Peter Kuntarič: Dopust

9 avgusta, 2021
Arhitektura

MAKETE KATASTROF

27 januarja, 2017
Arhitektura

Triiije: PAVILJON DOBRNA 

8 novembra, 2017
Arhitektura

O oblasti v arhitekturi

19 septembra, 2017
Arhitektura

Palček, pajk in gams: slovenski stavbni ornament

25 julija, 2017
ArhitekturaZbita zemlja

GRADIMO Z ZEMLJO

27 januarja, 2022
kolumne

Miloš Kosec: Zoom strahovi

9 aprila, 2021
1 2 … 181
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo