Advertisement
L'Orangerie (11)-Benjamin-Vergely-1500
Clément Vergély: Nova lyonska Oranžerija z zbito zemljo

Nedaleč od središča Lyona, na sotočju Saone in Rone, na mestu nekdanje industrijske cone raste sodobna postindustrijska soseska z nadstandardnimi stanovanjsko-poslovnimi objekti, parki, trgovskimi in kulturnimi ustanovami. Njen novejši, vzhodni del so l. 2009 zasnovali pri Herzog & de Meuron.

Soseska, ki daje vtis igrišča arhitektov (med njimi najdemo Kenga Kumo in Massimiliana Fuksasa), v sodobni maniri poudarja trajnostno in ekološko ozaveščeno bivanje. V ta namen je na vsakem kareju predvidena manjša stavba z nizkim ogljičnim odtisom. Arhitekti Clément Vergléy, ki so skupaj s partnerji Diener & Diener zmagali na natečaju za zasnovo kareja B2, so oblikovali dvonadstropno stavbo iz zbite zemlje in lokalnega lesa.

Imenuje se L’Orangerie – Oranžerija. Ime je dobila po klasicističnem paviljonu v lyonskem parku Tête d’Or, nekoč namenjenemu prezimovanju pomarančevcev, ki so poleti krasili Place des Terreaux, trg pred lyonsko mestno hišo. Po njem je povzeta osnovna arhitekturna zamisel stavbe z nizom visokih lokov na obodu. Ne moremo vedeti, ali je arhitekturna referenca lyončanom prepoznavna, a ime se tudi zaradi rdečkaste barve debelih ilovnatih zidov sliši primerno.

Gradnja iz butane zemlje je značilna za območje okoli Lyona, vendar je bila tokrat prvič uporabljena za gradnjo stavbe take velikosti in konstrukcijske zasnove. Zunanji obod stavbe je njen najzanimivejši del. Sestavlja ga vrsta lokov iz butane zemlje, ki segajo v višino prek vseh treh etaž. Tekstura zemlje in enakomeren ritem fasade dajeta stavbi umirjen, stabilen značaj. Ozki loki, napeti v obliko verižnice, pa hkrati ustvarjajo zanimivo napetost in poudarjajo višino stavbe.

Konstrukcija je zgrajena iz velikih blokov, zbutanih v posebnem stroju na kraju samem. Vsak posamezen element so nato odstranili iz opaža in dvignili na njegovo mesto (izvajalci govorijo o toleranci 2 mm). Bloki so med sabo spojeni s tanko plastjo glinene malte (oziroma blata). Celoten obod sestavlja 286 blokov oziroma 235 ton zemlje. Obod je postavljen na kamnit cokel, stavba pa je krita s streho, ki ima glede na višino stene kar drzno ozek napušč. Obod hkrati nosi lesene medetažne konstrukcije in se zato proti vrhu tanjša. Zaradi soodvisnosti lesene in zemeljske konstrukcije so za lažjo koordinacijo med ilovičarji in tesarji pri izvajalcu Le Pisé pred gradnjo naredili model iz gline in lesa v merilu 1:20.

Med gradnjo

Obod skriva večnamenske pisarne in prostore za sodelo (coworking), tloris pa je z izjemo jedra vertikalnih komunikacij prost oziroma nedefiniran. Stavba se tako prilagaja različnim potrebam.

Prost tloris in ohlapno definirana namembnost v kombinaciji s fasado zbuja asociacijo na ruševine Maksencijeve bazilike na rimskem Forumu. Stavba konec koncev služi sodobnim oblikam dejavnosti, ki so bile značilne za rimske bazilike – namreč administraciji in trgovanju. Vendar so bile rimske bazilike hkrati izrazito javni prostori, česar pa ne moremo trdili za Oranžerijo. Umaknjena je od ulice in zavarovana z železno ograjo, horizontalne žaluzije na oknih pa še poudarjajo občutek nedostopnosti. Pod visokimi loki na fasadi bi pričakovali odprt prostor arkad oziroma lože, a je prostor povsem zapolnjen z notranjim »volumnom« stavbe.

Maksencijeva bazilika v Rimu (avtor: Jensens)

Oranžerija je tehnično zelo ambiciozna stavba, ki dobro kaže potencial zbite zemlje kot gradbenega materiala. Zelo uspešna je tudi z ekološkega oz. trajnostnega vidika: gradnja z zemljo ima že sama po sebi nizek ogljični odtis v primerjavi z npr. armiranim betonom, poleg tega so ves les, kamen in zemljo pridobili v okolici (zemlja na lokaciji je bila namreč preveč onesnažena za gradnjo).

 

Tlorisi

Prereza

Fasadni pas

Med gradnjo

 

Ime projekta: L’Orangerie (YDEAL, Îlot B2)
Avtor projekta: Clément Vergély architectes
Investitor: Ogic Lyon Rhône-Alpes
Lokacija: Lyon

Leto načrtovanja: 2015–2019
Leto izvedbe: 2021
Površine: 1060 m²

Projektanti:
Clément Vergléy architectes
Gradbene konstrukcije: Batiserf
Zemeljske konstrukcije: Nicolas Meunier, Le Pisé
Krajinska ureditev: Michel Desvigne
Okoljski inženiring: Etamine

Izvajalci:
Glavni izvajalec obrtniških del: Le Pisé, Frontanel
Izvajalec zemeljskih konstrukcij: Le Pisé

Napisal: Patrik Benedičič
Fotografije: Erick Saillet, Fabrice Fouillet, Benjamin Vergely

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so povsem drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.