Umrl je slovenski akademski slikar Domen Slana. Srečala sva se poleti 2009, ko je imel razstavo svojih stolov v Miljah pri Trstu (skupaj z arhitektko Tino Cotič). Takrat sem objavil zapis o njegovih stolih.
»Stol, ki nosi ime. Domen Slana z izvirnim umetniškim nagovorom predstavlja radikalen odmik od običajne percepcije stola. Stole izdeluje sam, njegova delavnica je atelje. Vir inspiracije išče v starih predmetih. To so lahko deli kmetskih orodij, starega pohištva ali pa odslužen telegrafski drog. Ti ‘ready made’ objekti slovenske tradicije so izhodišče in osnova za rojstvo njegovih umetnin.
Njegova interpretacija je duhovita in drzna. Tako se zdi, kot da plug ni bil nikoli namenjen oranju, da brane niso bile namenjene rahljanju zemlje, da kolo ni bilo del voza in čevljarska kopita niso služila izdelovanju čevljev, pač pa so bili vsi ti izdelki narejeni zato, da bodo nekoč noga, sedalo ali naslon Domnovega stola. Vsak stol nas presenti. Vsak stol ponuja kompleksen preplet tradicije in umetnikove kreacije. Avtor tradicije ne dojema kot zaključenega časovnega poteka. V starinah išče življenje in predmete na novo oživi.«*
Počivaj v miru, Domen.
Napisal: Matevž Granda
* Objavljeno v reviji Klik, september 2009.
