• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
kolumne
/
19 maja, 2020

Edo Džafić: Kdo se boji znanosti?

Pandemija koronavirusa je na gladino internetnega oceana spet naplavila tisti urbani mit, da se v hollywoodskih apokaliptičnih filmih na začetku vedno znajde znanstvenik ali znanstvenica, ki preroško napove prihajajočo katastrofo. Zelo pričakovano nikogar ne zanima, kaj si misli znanost, kaj šele da bi upoštevali njen nasvet. Seveda je to nujno potrebno, da smo lahko naslednjo uro in pol grizoči si nohte prilepljeni na rob sedeža. Ampak kaj se zgodi, ko odseve takšnih zgodb začnemo videvati v našem vsakdanu? Človeštvo ni bilo še nikoli soočeno s tolikšnimi izzivi – tu so globalno segrevanje, onesnaževanje okolja, oskrba s hrano in nalezljive bolezni. Vsi ti preizkusi so seveda predvsem problemi, ki se jih mora lotiti (tudi) znanost. A še nikdar prej znanost ni bila tako preslišana ali pa morda celo namerno prezrta, kot se to dogaja zdaj.

Ko so države po prvem valu okužb s koronavirusom začele počasi rahljati ukrepe, sem med prijatelji zaznal dva pola mnenj. Kolegom biologom so se ukrepi Svetovne zdravstvene organizacije zdeli popolnoma razumni in o njih niso dvomili. Na drugi strani se je večina prijateljev neznanstvenikov pritoževala zaradi – po njihovem mnenju – očitno prepočasnega rahljanja ukrepov. Poskušal sem jim razložiti, zakaj točno so epidemiologi (torej znanstveniki) predlagali določene korake. Kar nekaj jih je bilo mnenja, da gre v vsakem primeru za teorijo zarote (»Seveda so znanstveniki v farmacevtskih korporacijah ustvarili virus, da bodo služili s cepivom!«), da ne razumejo, kaj jim govorijo (»Kaj je pravzaprav protitelo?«), in da se niti znanstveniki med seboj ne morejo zediniti (»Saj je vsak malo drugačnega mnenja«). Po takih telefonskih pogovorih sem bil vedno malo jezen zaradi nezaupljivosti do avtoritete znanosti. Je bil problem v meni? Je šlo za to, da znanosti preprosto nisem znal razložiti na manj zapleten način? Je morda to širši problem znanosti? Kaj se je zgodilo z avtoriteto znanosti v družbi in zakaj se zdi tako krhka, da je v nekaterih državnih vrhovih že skorajda ni več zaznati?

Temo je zelo dobro raziskal Robert Crease, ameriški filozof in profesor zgodovine znanosti, v svoji najnovejši knjigi The Workshop and the World: What Ten Thinkers Can Teach Us About Science and Authority (Delavnica in svet: Kaj nas deset mislecev lahko nauči o znanosti in avtoriteti). Očitki, ki jih ima družba do znanosti – da promovira prikrite namene, je abstraktna in negotova – so dejansko njene šibke točke, meni Crease. Te očitke omogočajo tri lastnosti znanosti. Prvič, znanost je ogromno kolesje – pravzaprav birokracija – kjer njena notranja politika lahko vpliva na to, kako se predstavljajo in razlagajo znanstveni rezultati. Drugič, razumevanje neobdelanih podatkov in potrebna strokovnost za analizo in razlago takih podatkov sta zunaj dosega rok povprečnega državljana in politika. In tretjič, znanost je že v svojem bistvu v vsakem trenutku nepopolna, negotova in na podlagi novih eksperimentalnih podatkov vedno znova odprta za popravke in dopolnitve že obstoječih dognanj. In ravno te tri lastnosti omogočajo, da se znanost in njeno avtoriteto lahko zelo učinkovito napada.

Toda kako je znanost sploh pridobila svojo avtoriteto in kdo jo je ubesedil? Crease nas najprej popelje v sedemnajsto stoletje, ko je Francis Bacon, angleški politik in filozof, sanjal o dobro organiziranih delavnicah, ki bi bile namenjene izvajanju znanosti. Širša javnost bi te delavnice podpirala in od njih imela tudi koristi. Skoraj tri stoletja pozneje so se organizirane »delavnice znanosti« začele pojavljati. V ZDA so med drugo svetovno vojno vzklili federativno financirani znanstveni centri, ki še danes opravljajo raziskovalno in razvojno delo za ameriško vlado. Še zanimivejši je drugi del knjige, kjer Crease ugotavlja, da znanost sama po sebi ni dovolj, da bi s svojimi dognanji pomagala rešiti izzive človeštva. Prek predstavitve del treh posameznikov – Giambattista Vica, Mary Shelley in Augusta Comta – razvije idejo, da mora biti odnos med znanostjo in preostalim svetom še posebno negovan. Znanost ne sme biti izoliran otok in znanstveniki se ne smejo obnašati kot njegovi privilegirani prebivalci. Nasprotno, graditi morajo mostove do ostalih plasti družbe, še posebno pa morajo biti trdno zgrajeni mostovi do političnega otoka, ki družbo tudi vodi.

Med prvim valom okužb s koronavirusom so politični komentatorji zavzeto analizirali razumski, racionalni pristop nemške kanclerke Angele Merkel. Tega, da je kanclerka Merkel doktorica kemije, ne gre zanemariti. Seveda ni nujno, da ima politik znanstveno izobrazbo, a pomembno se zdi, da se zaveda, kako ključno je imeti znanost na dosegu roke. Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je na prvi dan mandata obljubil, da bo znanost spet dobila svoje zasluženo mesto v družbi. Že v nekaj dneh po obljubi smo v njegovi administraciji lahko našteli pet Nobelovih nagrajencev in 25 članov nacionalnih akademij za znanost, inženirstvo in medicino. Deset let kasneje je v Beli hiši Donald Trump, ki mnenje vodilnih raziskovalcev javno zavrača kot nesprejemljivo zavoljo gospodarskih interesov. Paradoks znanosti in tehnologije je, da sta ustvarili iluzijo, da je veliko stvari samoumevnih. Nedavno so nekateri slovenski politiki z zakonom želeli ugasniti glas nevladnih organizacij pri varovanju narave – in to isti politiki, ki pišejo slavospeve slovenskim naravnim lepotam.

Ko sem se s kolegi znanstveniki pogovarjal, kako bi oni rešili problem nezaupanja v avtoriteto znanosti, so se vsi strinjali: z izobraževanjem najmlajših. In ne gre nujno samo za uradni izobraževalni sistem, ampak tudi za vse zunajšolske pristope. V Sloveniji imamo Hišo eksperimentov, čudovit center znanosti, in pa projekt Znanost na cesti, kjer raziskovalci prispevajo k zavedanju pomena znanosti v družbi. Seveda pa znanost svoje avtoritete ne more povečati kar čez noč. To je projekt, ki ga država gradi skozi generacije. Zato gre na koncu koncev za politično odločitev, za katero pa morajo stati politiki, ki trdno verjamejo v znanost. Ali obstajajo bolj kratkoročne in gverilske alternative? Crease je v svoji knjigi kot taktiko, ki lahko izboljša položaj znanosti, izpostavil uporabo komedije in (politične) satire: resnica, ki izzove smeh, je namreč še bolj resnična. V eni izmed »koronskih« epizod ameriške satirične oddaje Saturday Night Live je dr. Anthonyja Faucija, enega vodilnih znanstvenikov v ameriški administraciji, zaigral Brad Pitt, ki je v nekaj minutah sistematično in na šaljiv način izpostavil nevednost in neresnost Donalda Trumpa pri spoprijemu s koronavirusom. V Sloveniji vlogo dežurne politične satire odlično opravlja Radio Gaga, a vprašanje je, ali je njegov doseg dovolj močan.

In kaj lahko storiš ti, draga bralka, dragi bralec? Pripoveduj zgodbe. Zgodbe, ki so nas pripeljale v razmere, v katerih nam doze apokaliptičnosti ne strežejo hollywoodski filmi, ampak politiki v večernem dnevniku. Jaz vam bom povedal naslednjo zgodbo. Začne se na obali majhnega ameriškega mesteca, kjer je 9. novembra 1970 naplavilo mrtvega kita glavača. Lokalni prebivalci so si vzeli nekaj dni za razmislek, kaj storiti s truplom uboge živali, in se na koncu odločili, da ga bodo razstrelili z dinamitom, v upanju, da bodo majhni koščki trupla nasitili galebe. Inženir, ki je bil odgovoren za razstrelitev kita, ni vedel, koliko dinamita je potrebnega za popolno raztelešenje enega izmed največjih sesalcev na zemlji, a pol tone eksploziva se mu je zdelo nekako dovolj. Strokovnjak za eksplozivna sredstva je inženirju in ostalim mestnim uradnikom svetoval, da je pol tone dinamita preveč in da bo za kita zadostovalo že nekaj palic dinamita – vendar ga niso poslušali. Dvanajstega novembra so pred očmi radovednežev kita potem razstrelili. Takoj je postalo jasno, da je bila to zelo slaba ideja. Količina dinamita je v zrak poslala ogromne kose kitove tolšče, ki je začela deževati po mimoidočih. Medtem ko so razpadajoči ostanki padali vsepovprek, je neznosen smrad odgnal ljudi domov. Seveda je največji del kitovega trupla ostal točno tam, kamor ga je naplavilo, galebi pa se zaradi eksplozije še dolgo niso pojavili na obali. Lokalni novinar je naslednji dan poročal, da lahko zaključimo, da bodo v prihodnosti odgovorni mestni uradniki vedeli, kaj narediti – in česa ne.

Napisal: Edo Džafić, biolog, ki trenutno pomaga pri ustvarjanju poljudnoznanstvenih filmov in serij.

Foto: Brad Pitt as dr. Fauci (Saturday Night Live)

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiJuhani Pallasmaa: Beg pred svobodo
NaslednjiMiloš Florijančič, maj 1955 – maj 2020Next
Povezani članki
Loading...
kolumne

Petra Greiner: Posebno igralo

13 aprila, 2022
delokolumne

Matevž Granda: Problem dela v arhitekturi

16 januarja, 2019
kolumne

VEDNO NEKJE MED NEBOM, ZEMLJO IN MORJEM

20 septembra, 2016
Arhitekturakolumne

Matevž Granda: Čudaška argumentacija

9 novembra, 2020
kolumne

Miloš Kosec: Kdo se boji lastne sobe?

22 oktobra, 2018
kolumne

Ana Schnabl: Le vkup, le vkup v gmajno

1 februarja, 2021
kolumne

Tadej Zupančič: Felipe in jaz

28 aprila, 2020
kolumne

Branko Gradišnik: Gradišnikova ordinacija

28 decembra, 2015
1 2 … 38

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo