• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
kritika
/
2 januarja, 2021

Fedja Košir: PAREIL À LA FEUILLE MORTE

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Gledam ta turobni deževni november, ko se neslišno »… list na list osipa / z dreves na tla, da plast na plast nalega …« (Inferno III, 112/114), in se odločam, kaj naj vam odgovorim. In na misel mi pride Paul Verlaine.

Vsaka kritika, potemtakem tudi arhitekturna, ponavadi govori o treh zadevah: o posameznem delu, o posameznem arhitektu kot njegovem avtorju in o njegovem značaju na dobri stari način, de le caractère, oziroma o usmeritvi (celo brez konkretnih imen): takrat kot ocena na način manifesta »s poslanico«. Ter ob tem kara ali hvali oziroma cefra ali hvalisa.

Vedno pa mora biti izhodišče obvladovanje teorije, v naših okoliščinah arhitekturne: avinu malkeinu. Ta prastara tema se začne na zahodu z Vitruvijem in Albertijem. Sam bi tu lahko začel mleti njuni interpretaciji stavbarskih načel, kar bi bil naivno »zvit« stranski izhod, da mi ne bi bilo treba govoriti o NAŠI sodobnosti. Pa ne bom okolišil. Občasna aktualistična ali dežurna »dnevna« kritika me ne boli in ne mika, pravzaprav me niti ne zanima. Tudi to vem, da jih je več, ki so s tem dobedeno obsedeni. A moj najbolj intimni ton je kartezijanska skepsa: arhitekturna kritika nima kdovekoliko smisla, saj je nihče ne bere niti ne jemlje dovolj zares. In vprašanje je, če jo kdo zares razume.

Toda če hoče biti kritika resnično tehtna, mora biti njen temelj teorija »kot celovit blok«. Če se oprime ene same (hipo)teze, je vsaj enostranska, če ne diletantska, zelotsko krivična in zato, blago izraženo, problematična ali, povedano priostreno, bedasta: brez meril in brez morale (kot sem nekoč že rekel *  in pri tem mislil na nekega konkretnega »arhitekta« … sicer pa, de morutis nil nisi bene).

Toda to ni samo naša posebnost. V Italiji, kot seveda veste, izbruhne v tridesetih letih dvajsetega stoletja med modernimi racionalisti in konservativnimi tradicionalisti zagrizeno rivalstvo, ki se izživi v manj ali bolj ostrih polemikah. Inteligentni Eduardo Persico (1900/1936), urednik Casabelle, komentira to zdraho takole: »… V resnici ne temelji italijanski racionalizem na nikakršnem prepričljivem spoznanju, temveč gre za diletantizem, za salonsko navdušenost za Evropo (l’europeismo da salotto) … Spopad med racionalisti in tradicionalisti razvodeneva v nesmiselno prazen prepir, v katerem vidimo pri udeležencih na obeh straneh isto nepoznavanje teorije in enako nesposobnost, da bi na zastavljena vprašanja odgovarjali z arhitekturo, ki ne bi bila sterilna laž …«.

Zastavili ste mi kar nekaj vprašanj. Dveh vrst so, konkretna in abstraktna. Odgovoril bom na oba načina, konkretno in abstraktno. Toda odgovori so samo telegramski skelet tem, kakor naniza v partituri opere uvertura motive, ki bi se utegnili razviti do ubranih arioznih poudarkov (pa se velikokrat ne).

Čému rabi kritika? Interesu, da bi bilo človekovo življenje vsaj sprejemljiva, če že ne idealno kultivirana vita activa: etično, estetično, konstruktivno (itd.). Kdo lahko vrednoti zares kritično? Kdor o teoriji nekaj ve: ve zares in ne le blefersko samovšečno. Saj je teorija navsezadnje dovolj objektivna zadeva, zato ne zadostuje, če vlečete samo iz svojih jeter nekašne »sodbe« (ki so večinoma obsodbe). Kdo lahko vrednoti zares nepristransko? Ah, nepristransko … težavna stvar. Vsaka sodba je, vsaj do neke mere, za spoznanje subjektivna. Tehtnejše je vprašanje, do katere mere je prepričljiva. Imate močno neumne ali enostavno krivične sodbe, a jim verjame oziroma jih sprejme na mah in brez zadržka velika večina strokovnjakov in nestrokovnjakov. Žal. In kdo lahko vrednoti zares strokovno? No, samo resnično razgledan arhitekt in nikakor ne ekonomisti, komunikologi, gradbeni tehniki (itd.). In tudi gledališki kritiki ne! O tem več v naslednjih odstavkih. Katera oziroma kakšna so kritiška merila? Čisto dobro metološko izhodišče so točke, ki opredeljujejo sestoj teorije: terminologija, metrologija, fenomenologija, ki jo sestavljata morfologija in tipologija, potem pa še teorija kompozicije in teorija prezentacije. Nato pa se pritakne še tako imenovani duh časa, vsemogočni genius aevi kot izraz zelo širokih in včasih močno nenavadnih družbenih interesov. Dva primera: rene-sansa totalno izniči vrednote gotike in klasicizem vrednote baroka. Resda ne za zmerom, vendar za kar dolga intervala. Kaj je torej objektivno izmerljivo (itd.)? Odgovor ni več »rosno mlad«, ker nastane že v sedemnajstem stoletju, toda še vedno drži. Tu se vračam k zdravi pameti in izbranemu okusu Clauda Perrauta. Gre za dualizem objektivnega in subjektivnega, izmerljivega in neizmerljivega: »… Celotna arhitektura sloni na dveh načelih (deux principes, dont l’un est positif & l’autre arbitraire). Prvo je utemeljeno s stvarnimi zahtevami, drugo samo z dogovorom. Stvarni zahtevi sta raba in neogibni utilitarni namen, s katerim gradimo stavbo … za dogovorno načelo pa imam všečnost, kakor jo opredeljujeta tradicija in konvencija …«. Tako méni dobro staro sedemnajsto stoletje!

Sledi sklop odgovorov, ki zadeva v živo, ker gre za našo domačo sceno. Je v naši arhitekturi kritika sploh mogoča? Da, bila bi, ko bi bila raven razgledanosti vsaj za spoznanje višja. In nekdaj je že bila.

Prednost imata tu sicer likovna in literarna kritika, ker imata svojo tradicijo in uveljavljen besednjak, medtem ko arhitekturna kritika ni enako razvita. V besedni umetnosti je sijajen primer modernega kritika, ki utemeljuje ključne kriterije, Josip Vidmar. To počne sicer med obema svetovnima kataklizmama, ko ima taka drža tudi močan politični podton. V arhitekturi je premišljevanje podobne vrste še nekaj desetletij po drugi vojni dovolj nezaželeno in bi utegnilo biti celo nevarno, saj velja naša stroka za nekakšnega režimskega lipicanca. Vrh vsega so, če že kdo, sočasno arhitekturo ocenjevali zgodovinarji umetnosti, ki so imeli ustrezno razvit kritiški aparat, toda zlasti za sestrske likovne zvrsti, med katerimi zavzema od zmerom najuglednejši položaj slikarstvo. Takega instrumenta nimata ne arhitektura ne urbanizem, ki ga (tudi) večina (arhitektov) nima za umetnost. Globalna arhitektura sicer razvije samostojno teorijo, ki je dovolj konsistentna, toda mnogo slovenskih arhitektov ve o tem zelo malo, za povrh pa se skoro nihče ne potrudi, da bi bil kaj bolje poučen. AB (Arhitektov bilten) se razglaša za osrednjo revijo za teorijo IN kritiko že od leta XXXX. Pa ni bil in še vedno ni ne eno ne drugo.

Kako puhla in prazna utegne biti analiza arhitekture, če ima za izhodišče le »filozofsko« metologijo in terminologijo, lahko berete v obeh zvezkih, ki ju objavi David Smith Capon: Architectural Theory I (The Vitruvian Fallacy) & II (Le Corbusier’s Legacy), Chichester / West Sussex (Wiley & Sons (1999). Moram pa pošteno priznati, da obdela zadevo celovito, saj vključi ves blok od Platona do Jaspersa. In ni, tako kakor to počno predvsem v provincah, Α in Ω le Heidegger.

Prvi prag je neobvladanje terminologije. Pri nas se hude zadrege začno že pri preprostem prevodu, denimo, Albertija. Loti se ga nekdo, ki ni niti klasični filolog niti arhitekt (ne izučeni ne priučeni, kar bi sicer lahko tudi bil, kakor vsak slovenski državljan samograditelj). Gre za primer, ki močno devalorizira celotno, sicer zanimivo, da ne rečem zelo pomembno zbirko teoretskih besedil vseh vrst, v okviru katere izide ( = Studia Humanitatis). Škoda.

Navsezadnje je merilo razgledanosti tudi to, ali znate sami sestaviti kolikor toliko konsistentno besedilo ali rabite za to razgovor z novinarko, ki ta posel pozna in obvlada, če nič drugega, slovnico, pa vas potem pohvali v kakšnem dnevniku ( = v časniku, ki izide vsak dan in ne v sinonimu, namreč v zasebnem albumu z zabeležkami vtisov vseh sort). No, nekaterim se zdi, da jim je takšna pomoč povsem odveč. Od tod vse mogoče in nemogoče surovosti in neumnosti, na katere naletite v naši tako imenovani strokovni turistični publicistiki. Taka populistična besedila so sicer lahko od sile popularna.

Kakšne so ocenjevalne komisije, ki delijo natečajne in stanovske nagrade, častna članstva, nezaslužena odlikovanja in priznanja? Seveda so medgeneracijsko obremenjene, toda ta kritika je hoja čez hudo tanek led. Nikoli ni bilo kdovekako drugače. Gre za tisto endemično objektivno subjektivnost ali subjektivno objektivnost, ki sem jo omenjal zgoraj in nam je skorajda vrojena. Gre za združbe, ki so se skoro zmerom izoblikovale že na fakulteti, potem pa so se vse svoje življenje držale shem in šablon, ki so jim jih privzgojili. Že zato ni slabo, če imate, kakor mačke, ne le eno, temveč nekaj življenj.

In kdo si upa resnično tehtno arhitekturno kritiko početi pri nas? Pač, nekateri gotovo. Ne gre za »strah in pogum«, ampak za znanje in ogorčenje, ki ga razdraži predrznost domišljavega neznanja. Navedel bom samo dva primera, starejšega in novejšega.

Profesor Edvard Ravnikar ne velja za uveljavljenega ocenjevalca arhitekture. Bržkone ima to tudi sam za razmeroma postranski problem. Toda če si pobliže pogledate besedila, ki jih objavi, boste presenečeni, ne samo zaradi izvrstne kakovosti, temveč tudi zaradi količine in raznolikosti tem. Ne gre toliko za kritiko realiziranih stavb kolikor za poglobljena premišljanja o zelo širokih izsekih univerzuma umetnosti od ocen razstav in knjižnih objav do širokih razgledov v urbanizmu. Denimo, nenavadno zanimiv je njegov ciklus o manj uveljavljenih likovnikih, ki ga tiska v Arhitektu, in znamenit nabor člankov o Plečniku.

Danes počne to Damjan Prelovšek. Morda neelegantno brezobzirno, toda z vso pravico pametnega, ki mu gre na živce naduta profesorska puhloglavost. Saj je domala edini, ki razumno pove, da je »kurentovanje« na gematrični način eklatantno šarlatanstvo, ki ga mirno, brez ustreznega odmeva, ščiti fakulteta, ki bi morala reagirati prva (toda tam to ni ne zadnji ne prvi primer). Morebiti se šarlatanstvo pod dežnikom nedotakljive avtonomije univerzitetne podružnice počuti doma bolj kakor kje drugje, denimo, kakor po projektantskih birojih, ki ga ne morejo uganjati že zato, ker so »na tržišču«.

Koliko nosilcev predmetov »projektiranje in kompozicija« pa ve, kaj je projektiranje? In še manj jih je, ki zares vedo, kaj je kompozicija!

Da. Spet si se razrepenčil, a konkretnih rešitev nimaš nobenih. Ali le smem poskusiti? Predlog: dodelati oziroma izoblikovati specifičen kritiški aparat (tako za urbanizem kakor za arhitekturo). Skratka, predstaviti predvsem sistem načel, ki ne bo ne papagajska kopija »vitruvijanizma« ne minimalistična duhovna revščina. Sicer bo enkrat še močno počilo.

In kakšna bi utegnila biti prognoza? Ne morem iztuhtati ničesar, kar bi lah-ko zares držalo. In kar bi ponazorilo to, kar tudi zares mislim. Naj torej končam z enim od verzificiranih »nonsensov« Edwarda Leara (tiskanim davnega leta 1846):

There was an Old Man of Vesuvius,
Who studied the works of Vitruvius.
When the flames burnt his book,
That morbid Old Man of Vesuvius.

Takole pa se sliši, prenesen v naše okoliščine (ob nekem močno značilnem trenutku davnega dne 31. 12. 2015):

Nekoč profesorček na Vezuviju
zbrkljal je tekst o Vitruviju**:
ko ga je ogenj použil,
se je skrivaj zapil,
bedni bedak na Vezuviju.

Potemtakem: ples na vulkanu, potem pa … PUM! PUM! PUM! To zaključno aluzijo bodo razumeli le tisti, ki poznajo sijajni kultni film E la nave va (1983). YOUTUBE vam ga za zdaj dostavlja zastonj. Seveda, posnel ga ni nihče drug kot Federi’ (Fellini), kakor ga na štiri oči kliče Anna Magnani …………… buona notte*** .

Zapis je bil objavljen v Outsider #20 (december 2019). Na spletu le izjemoma objavljamo vsebine iz tiska.

  • Outsider #20

    7.00€
    Dodaj v košarico

OPOMBE:

*

Prim. Fedja Košir: K arhitekturi I (LJ, FAUL 2006), 10. Iz iste knjige je pobranih v tem članku še več navedkov (saj je sestavljena ravno za tako rabo).

**

Ko že teče beseda o Vitruviju, znova ne smem in ne morem prezreti Albertija. Da se tudi ta izmika kritiškim bucikam, namiguje naslednji epigram, bizaren, kakor da bi ga zmečkal Schuhmacher Hans Sachs, posvečen (povsem fiktivnima figurama)

Gerti in Herti:

zmatrani od diverti-

mentov med deserti in koncerti

niti mega large arhitekturni eksperti

ne doumejo, kaj neki pravi

publiki L.B. Alberti.

***

To so njene zadnje besede v še enem odličnem, pa povsem prezrtem filmu: Roma (1972). V njenem zadnjem filmu. Posname ga (isti) Fellini. Tako se filmski dialog konča in ob letu se konča tudi njeno življenje. Rak slinavke je neozdravljiv.

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiNatečaj: Hiša iz zemlje
NaslednjiMojca Pišek: Čisto spodobna kriza, ki je šla v ničNext
Povezani članki
Loading...
kolumnekritika

Mika Cimolini: V kakšno realnost se bomo zbudili, če bodo poslanci podprli GZ-1?

18 januarja, 2021
ArhitekturakritikaStanovanjske politike

Miloš Kosec: Deluxe arhitektura

23 oktobra, 2019
ArhitekturakolumnekritikaKultura

Nina Granda: Kultura na poživilih

15 julija, 2020
Arhitekturakritika

Za samozavestno kritiko arhitekture

8 februarja, 2019
kritika

Recenzija: Paviljon v Benetkah, Skupno v skupnosti

10 oktobra, 2021
Arhitekturakritika

Eva Tisnikar: Virus kulture

30 septembra, 2020
kolumnekritikaStanovanjske politike

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: 247 dni do gradbenega dovoljenja

3 julija, 2019
kolumnekritikamediji

Nina Granda: Odvisna neodvisnost

30 maja, 2021
1 2 … 5
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo