Za galerijo Hest stoji Emil Šarkanj – človek, ki se je pred enaintridesetimi leti odločil, da bo postal galerist, prodal svoje premoženje in skočil v neznano. Prvi prostori galerije so se odprli v Mariboru, od leta 1993 pa ima Hest podružnico tudi v Ljubljani. Gre za zasebno prodajno galerijo, ki je namenjena predvsem posredovanju pri prodaji umetniških del slovenskih klasikov in sodobnih umetnikov, za promocijo mlajših umetnikov do 35. leta starosti pa skrbi oddelek galerije Hest 35.
Kaj je glavno vodilo delovanja galerije Hest? Po čem se razlikuje od drugih ljubljanskih galerij?
Glavno vodilo je kvaliteten izbor likovnih del, za katere jamčimo pristnost. Na slovenskem trgu umetnin smo prisotni že dobrih 30 let in želimo si, da bi bil to šele začetek naše zgodbe. Mnenja sem, da je že hiter sprehod skozi naše galerije dovolj, da se obiskovalec zave, zakaj Galerija Hest izstopa.
Kako skrbite za to, da vaš galerijski program ostaja relevanten? Kako se lotevate promocije svojih razstav?
Stremimo k temu, da bi bil naš galerijski program vsako leto na višji kakovostni ravni. Nenehno se trudimo, da bi izboljševali kakovost naše ponudbe in posledično izbor avtorjev, ki jih zastopamo. Primerjava razstavnega programa iz začetkov galerije, pred 31. leti, in današnjih razstav kaže ogromen napredek. Glede na to, da je naša galerije razstavno-prodajnega značaja, so naša prizadevanja usmerjena tudi v konkurenčnost cen, in tudi na ta način želimo biti čim bolj prijazni do naših strank. Pri oglaševanju razstav in dogodkov se v veliki meri poslužujemo sodobnih medijev (Facebook, Instagram, ažurna spletna stran galerije), po elektronski pošti o dogodkih redno obveščamo tako vse stranke in prijatelje galerije, kot tudi vse relevantne medije.
Kakšne kriterije imate pri izbiri umetnikov, ki jih boste zastopali? Kaj po vašem mnenju druži tiste, ki jih že zastopate?
Galerija Hest je pri izbiri avtorjev zelo selektivna. Kar se kakovosti avtorjev in umetnin tiče, pri nas ni odstopanj. Zastopamo le avtorje, ki sodijo v sam vrh slovenske likovne scene, ne glede na to ali gre za slovenske klasike ali sodobne avtorje.
Ali imamo v Sloveniji veliko ljubiteljev in zbirateljev umetnosti? Kakšen je pri vas obisk, približno koliko umetnin prodate na mesec in komu?
Če upoštevamo velikost (oziroma majhnost) naše dežele, je obiskovalcev kar veliko. Vsekakor bi dodaten poudarek na likovni vzgojiv otroštvu pomembno prispeval k večji kulturni ozaveščenosti in posledično tudi na številčnejši obisk. Letošnje poletje je seveda specifično, na obisk vpliva tako pomanjkanje turistov, kot tudi vreme. Obvezna uporaba zaščitnih mask pa marsikaterega obiskovalca odvrne od sprehoda skozi galerijo. Ampak pravzaprav pravila ni, včasih se zgodi, da je obiskovalcev bistveno več, kot jih v danih razmerah lahko spustimo v galerijo. Tako da smo z obiskom kar zadovoljni.
Kakšna je vloga vaše galerije v neposredni mestni okolici, v katero je umeščena? Kakšna je njena vloga v sodobnem, razpršenem kulturnem prostoru?
Kulturna ponudba pomembno prispeva k boljši podobi mesta. S kakovostno ponudbo slovenskih likovnih del in njeno dostopnostjo obiskovalcem, tako domačim kot tujim, skrbimo za odlično promocijo slovenske likovne umetnosti kot tudi samega mesta in države nasploh.
Kakšne dejavnosti – poleg prodaje – v okviru galerije še opravljate?
Naša primarna dejavnost je seveda trženje umetnin, ampak v to poskušamo enakovredno implementirati razstavno dejavost. Zavedamo se pomembnosti promocije umetnikov in likovne umetnosti. V povprečju na leto pripravimo osem razstav, v vseh teh letih odkar delujemo, se je nabralo več kot 400 realiziranih razstav. Sem štejemo tudi razstave, ki smo jih realizirali v sklopu naše podružnične galerije Hest 35, skozi katero smo promovirali mlajše slovenske likovnike (do 35. leta starosti).
V čem je prednost zasebnih galerij pred javnimi?
Nobene prednosti ni, gre za različna polja delovanja, ki se med seboj dopolnjujejo.
Pogovarjala se je: Ajda Bračič
Podprite Outsider z naročilom!
