Do konca poletja lahko vsak zabeleži vročo točko v Ljubljani
Ta teden so se temperature v Ljubljani dvignile na 30 °C. Za marsikoga je bilo letošnje poletje z oblico deževnih dni vse se prej kot idealno, takoj ko spet nastopijo sončni dnevi, pa se zavemo, kako zelo se mesta lahko poleti segrejejo.
Trend pregrevanja se bo nadaljeval
Mesta so bolj vroča od okolice zaradi učinka toplotnega otoka. Raziskave kažejo, da se bo segrevanje mest, tudi Ljubljane, nadaljevalo, pri čemer se bo zvišala povprečna temperatura, povečalo pa se bo tudi število vročih dni. Pregrevanje mest in dvig temperatur je ena od prvih posledic podnebnih sprememb, ki jih občutijo prebivalci. Kljub temu vse lokacije v mestu niso enake vroče – parkirišče pred trgovskim centrom ali prometno križišče v gosto pozidanem delu mesta sta bolj vroča kot park ali pot v bližini reke. Zato so se pri prostoRožu odločili, da bodo začeli zbirati mikrolokacije, ki jih prebivalci Ljubljane zaznavajo kot prevroče. Na spletnem zemljevidu Vroče točke lahko vsakdo zabeleži problematično lokacijo.
Kako se vročini tukaj izogneš ti?
“Stopim v senco drevesa, vendar je tako daleč, da zaradi kratkega intervala potem ne zmorem čez prehod pri zeleni.”
“Se ne morem, ker sem obkrožena z betonom.”
“Hitreje hodim mimo.”
“Stisnem se v senco betonskega zidu ali pod bližnje drevo.”
“Na kolesu se ji ne moreš.”
“Se ji ne. Čakaš in upaš, da se čimprej prižge zelena na semaforju.”
To je le nekaj odgovorov, ki so jih prebivalci in prebivalke Ljubljane v spletnem zemljevidu zapisali na vprašanje, kaj storijo, ko se znajdejo na (pre)vročih ljubljanskih predelih. Že v nekaj dneh so tisti, ki za dnevne opravke uporabljajo kolo ali hodijo peš, vpisali več kot 400 vročih točk. To je lahko trg brez sence, dolga ulica brez dreves ali križišče, kjer se zaradi gostega prometa ozračje še bolj pregreva. Za eno izmed lokacij, ki bodo največkrat izpostavljene, bodo pri prostoRožu pripravil nabor ukrepov za ohlajanje območja, ki jih bodo ob zaključku projekta predali mestni občini. Na dolgi rok je mesto možno ohranjati hladno s strateškim načrtovanjem zelenih in vodnih površin, zmanjševanjem avtomobilskega prometa in prenovo najbolj problematičnih območij, kot je na primer ljubljanski BTC. Z uvajanjem enostavnih in cenovno ugodnih ukrepov na najbolj vročih točkah v mestu pa bi lahko v poletnih mesecih zmanjšali segrevanje na najbolj kritičnih mikrolokacijah, ki jih na zemljevidu vročih točk izpostavljajo prebivalci. prostoRož želi s projektom občino spodbuditi k pogumnejšim podnebnim ukrepom, z akcijo mapiranja pa so prebivalce Ljubljane spodbudili k razmisleku o urbanem okolju in o problemu urbanega toplotnega otoka.
Projekt Vroče točke je del Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.