• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Interier,Kultura,Razmislek
/
10 oktobra, 2016

GLEDALIŠKA LOŽA: KO SE DRUŽBA NA OGLED POSTAVI

Ko je človek pred štirimi ali petimi desetletji odšel po karte v gledališče, je vprašanje »je kakšna loža prvega reda še prosta« zvenelo vsaj nekoliko pretenciozno, če že ne naravnost snobovsko. Ker je bilo toliko gledališč širom Evrope zgrajenih v drugi polovici 19. stoletja, je bilo po drugi strani vprašanje čisto na mestu. Nekatere stare zgradbe so s povojnimi preurejanji spremenili tako, da so lože med sabo povezali in jih ukinili v njihovi prvotni, izolirani obliki, v veliki večini gledališč pa so bile še naprej na voljo. Vendar pa je bilo skoraj nezamisljivo, da bi gradili lože tudi v novih zgradbah. Pojavljale so se le še zelo redko, največkrat kot priložnost arhitekta, da je razbil naravno simetrijo gledališkega avditorija z nekaj ložami, namenjenimi uradnim obiskom in kronanim glavam. V glavnem pa se je zdelo, da se bodo gledališke lože počasi poslovile in da se bodo pridružile sprejemnici in budoarju kot izumrli prostori nekdanjega meščanstva, prisotni le še na litografijah in salonskih slikah 19. stoletja. Pa se ni izšlo čisto tako; danes se podkvaste gledališke dvorane z ložami ali njim podobnimi balkoni ob straneh spet gradijo. In to sploh ne nujno kot kakšne zapoznele neobaročne arhitekture.

luzern_nouvel

Avditorij koncertne dvorane v Luzernu (Jean Nouvel, 1998)

Mehko zaobljeni tradicionallistični podkvasti avditoriji se pogosto skrivajo v interierjih na zunaj najbolj futurističnih gledaliških arhitektur: med njimi kot najbolj očitne primere navedimo Kulturni in kongresni center Jeana Nouvela v Luzernu, Opera v Copenhagnu Henninga Larsena in Opera v Oslu arhitekturnega biroja Snøhetta. Če bi v Scharounovo berlinsko Filharmonijo po naključju nenadoma zašel aristokrat iz 18. stoletja z napudrano lasuljo, dokolenskimi hlačami in lakastimi čevlji z zaponko, bi le stežka prepoznal glasbenemu občinstvu namenjeno dvorano. Če pa bi ga odpeljali v opero v Oslu, bi se (vsaj v interjerju) brž počutil kot v domači versajski operi.

oslo

Avditorij Opere v Oslu (Snøhetta, 2008)

Loža namreč na obskuren, pa zanimiv način zrcali spremembe pri (samo)reprezentaciji neke dobe. Podkvasto gledališče se je razvilo v baročni kulturi evropskih vladarskih in aristokratskih dvorov. Lože, majhne škatle, ki so bile v treh ali štirih nadstropjih druga ob drugi nanizane v zapirajočo se krivino gledališke dvorane tako, da je večina bolj kot na oder gledala druga k drugi, so bile predvsem družabni in reprezentančni prostori. Lastnikom lož (te je bilo namreč za velike denarje mogoče najeti za celo sezono) so omogočale prihode in odhode, kot jim je bilo ljubo. V ložah se je od nekdaj gledalo na oder, vendar pa se je počelo še vse kaj drugega. Njihov napol zasebni karakter pa nas ne sme zavesti; zavese, ki so vsaj načeloma omogočale zakritje cele lože, so še bolj kot omogočanje zasebnosti kazale na odrski značaj tega malega prostora. Loža je namreč bolj kot prostoru za obiskovalca podobna prostoru za nastopajočega, odru v malem.

lautrec_a_box_at_the_theater_lith_1896

Henri de Toulouse-Lautrec: Velika loža (1897)

Ko je premožni abonent odklenil vrata svoje sezonske lože in stopil pred ograjo, ni pred svetom razkril le svojega bogastva, ki mu je omogočilo plačilo visokih letnih najemnin, ampak tudi svojo javno funkcijo in svojo željo biti viden in opažen. Loža je oder, ki je obenem tudi opazovališče. Je avditorij in scena obenem. Baročno gledališče ima zato na svojih stenah celo vrsto drug v drugega zročih majhnih gledališč; osrednji oder je le eno (in pogosto tudi ne najbolj zanimivo) prizorišče dogajanja. Takšno aristokratsko gledališče, ki plemenitim patronom omogoča videti in biti viden, je zato prave drame in tragedije pogosto doživljalo brez slehernega izgubljenega pogleda proti nastopajočim na glavnem odru. V ložah se je klepetalo in zapeljevalo, namigovalo in kritiziralo, v njih so se kovale kariere in izgubljal ugled, kot lepo kaže predzadnji prizor iz slovitega filma Nevarna razmerja (Stephen Frears, 1988):

Vzpenjajoče se meščanstvo je stoletje pozneje, v zlati dobi gledališč, prevzelo aristokratski avditorij v vsem razen v dimenzijah: naraščajoče industrijske metropole niso pokale po šivih le glede na svoje revne delavce, ponujale so tudi mnogo večje kultivirano občinstvo kot pa aristokratski dvori. Meščanstvo si je kljub svojemu načelnemu odklanjanju aristokracije (in vzporedne, slabo prikrite fascinacije nad aristokratsko kulturo) prisvajalo mnoge elemente nekdanjega dvornega življenja.

gustav_klimt_stari-burgtheater-1888

Gustav Klimt: Avditorij starega Burgtheatra na Dunaju (1888)

V skladu z novimi viktorijanskimi vrlinami zadržanosti in spodobnosti so lože sicer izgubile nekaj svojega prešuštniškega čara, so si pa s kulturno prilagodljivostjo zato omogočile preživetje – postale so tako neoddvojljive od splošne predstave o devetnajstem stoletju, da jih danes bolj kot z napudranimi lasuljami povezujemo s cilindri in Ano Karenino. Obdržale so tudi nekaj svoje javne, celo politične vsebine: ne pozabimo, da je bil Abraham Lincoln ustreljen ravno v svoji predsedniški loži le nekaj dni po uradni predaji uporniških čet v ameriški državljanski vojni.

assassination_of_president_lincoln-14-april-1865

Konec se je loži kot družbeno eminentnemu prostoru začel obetati že v 19. stoletju. Richard Wagner, o njegovih scenskih in arhitekturnih invencijah smo na spletnih straneh Outsider že pisali, je v svojem novem gledališču v Bayreuthu, ki je bilo končano leta 1874, ustvaril avditorij v maniri grških gledališč: polkrožno, strmo stopničasto spuščajočo se dvorano, ki je omogočila »demokratičen«, kar najbolj enakovreden pogled iz vseh sedežev. Tu se je pogled gledalcev na oder prvič tudi arhitekturno izrazil kot absolutno pomembnejši od pogleda gledalcev drugega k drugemu. Da obiskovalcem ne bi prišlo na misel početi kaj drugega kot pozorno slediti skladateljevim šesturnim glasbenim dramam, je Wagner uvedel tudi popolno zatemnitev dvorane ter prepovedal ploskanje pred koncem dogajanja – konvencije, ki se nam danes zdijo samoumevne. Vse skupaj je napovedovalo počasno odmrtje mehurčka zasebnosti gledalca, ki ga je napovedoval napredujoč tempo modernizacije in demokratizacije. Med obema vojnama so bile gledališke dvorane z ložami že hud anahronizem, po vojni pa je bilo njihovo skoraj popolno izginotje obratno sorazmerno s skoraj univerzalnim porastom socialne države. Podrobna študija, ali je presenetljiva vrnitev stare, v jedru še baročne gledališke dvorane kako povezana s političnim neoliberalnim prevratom od osemdesetih let do danes, je onkraj obsega tega zapisa; sumničanje pa očitno ni čisto brez osnove ...

mary_cassatt_in_the_box_1879

Mary Cassat: V loži (1879)

V Ljubljani smo se dilemam o tem, kakšno dvorano naj za opero oziroma za gledališče zidamo v 21. stoletju, do sedaj uspešno izogibali, saj za nacionalni Dramo in Opero enako kot za gledališča provincialnega glavnega mesta Kranjske iz 19. stoletja še danes služita slikovita, pa obenem premajhna gledališka avditorija. Dvorani, ki jima je na kožo pisana vloga komornega gledališča oz. opere, ne pa ravno glavnega nacionalnega odra. Čast predstavam sicer nekoliko rešuje Gallusova dvorana Cankarjevega doma, ki je nastala ravno še ob koncu obdobja egalitarizma, kjer je bilo vodilo projektiranja avditorija čim boljši pogledi iz vseh sedežev, ne pa socialna reprezentacija in segregacija. Lahko pa družbene spremembe v gledališču opazujemo na manj očiten, pa podobno poveden način: na blagajni. Danes je v ljubljanski Operi namreč mogoče spet zakupiti ložo za celo sezono vnaprej, enako kot v 19. stoletju. Premetena tržna poteza ali distopični povratek v neke davno minule čase? Zakaj pa ne kar oboje?

Miloš Kosec

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiBlaž Kosovel: Oblikovanje konteksta
NaslednjiMeglice, 8. delNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Peter Kuntarič: Značilnosti

24 februarja, 2021
ArhitekturaIntervju

Scapelab: Arhitekti imamo resno politično moč

5 februarja, 2021
Arhitektura

Palladieva vila v Istri

20 julija, 2019
Arhitektura

EDO festivalske beležke: Beneški sindrom

9 oktobra, 2019
Arhitektura

Tinka B. Prekovič: Pojdi z menoj v toplice, bova lepa, bova fit …

12 avgusta, 2017
Arhitektura

RUŠEVINSKI IMPORT / EXPORT

2 aprila, 2016
ArhitekturakolumneStanovanjske politike

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: Zakaj nimamo pravega »stanovanjskega sklada«?

20 februarja, 2020
Arhitektura

Med Ljubljano in Barcelono

26 oktobra, 2015
1 2 … 172

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo