Advertisement
20221125_160046
Jerneja Ferlež: Razprodaja družinske sreče

Na obrobju Maribora je, podobno kot na obrobju mnogih mest, precej velikih trgovin s pohištvom. S tekočimi stopnicami, steklenimi dvigali in z letnemu času primerno dekoracijo. Trenutno je veliko bleščave, zeleno-rdečih kombinacij in vonja po cimetu. V skoraj nepreglednem številu inačic se kažejo najrazličnejše postavitve spalnic, kopalnic, kuhinj, kabinetov, predsob, otroških in dnevnih sob. Za vsakogar nekaj – za tiste, ki imajo raje hipermoderno gladkost materialov, kot tudi za one, ki jim je bliže malo hrapav umetno starani vintage stil. Za ljudi, ki razpolagajo z velikimi kvadraturami, in tudi za take, ki so prisiljeni vse bivalne prostore strniti le na nekaj kvadratih. Na videz realne postavitve vseh sort interierjev kakor da šepetajo – tu smo, če nas kupite, si boste ustvarili srečna življenja. Mi smo okvir, če ne celo pogoj varnosti, udobja in družinske sreče. V zadnjem mesecu leta nas lahko dobite mnogo ceneje. Pohitite, pohitite, do naslednje razprodaje je celih 35 … 34 … 33 dni. Danes ste le korak od družinske sreče s kar 70 % popustom. Že čez nekaj dni bo sicer še naprodaj, bo pa občutno dražja.

Na nekem drugem obrobju Maribora je, podobno kot na obrobju mnogih mest, območje, kjer je nekoč stala prosperitetna tovarna. Večina delovnih hal je porušenih, na njihovih površinah so zrasle trgovine znanih nizkocenovnikov, tu in tam pa iz čistine še štrli kak preostanek nekdanje velikanke. Čez njegovo pročelje se že leta bohoti očitno nikoli uslišani napis – prodamo. V ozadju nekoč prosperitetne tovarne stoji enonadstropna opečnata hiša, ki je bila zgrajena za bivališče nekdanjih delavcev. Nekaj rož na oknih, dim, ki prihaja iz dimnikov, nekaj plastičnih stolov pred vhodi, pa tudi vrtičkarske zaplate v zimski hibernaciji nedvoumno kažejo, da v opečnati hiši ob neobstoječi tovarni ljudje še vedno živijo. Nekateri že dolgo in bodo tam tudi ostali, nekateri so se priselili pred kratkim, nekateri se ravno selijo drugam. Tisti, ki so tam že dolgo, so polni hišnih zgodb iz preteklosti. Njihovi spomini ne polnijo le njihovih vitrin, kredenc in komod, ampak tudi njihove glave in pogovore.

Stanovanja so tu razmeroma majhna. Nekaterim nagaja vlaga, zato se dogovarjajo za drenažo. Nekaterim je puščala streha, zato so jo pred leti zamenjali. Kuhinje in kopalnice je bilo treba spraviti v prostore, ki jim sprva niso bili namenjeni. Ogrevanje je bilo treba prilagoditi možnostim. Pohištvo je tu večinoma v vintage stilu, brez umetnega staranja. Proti koncu prejšnjega tisočletja so se stanovalci opečnate hiše organizirali v iniciativo, s katero so si izborili pravico, da so svoja stanovanja – kot vsi drugi – lahko odkupili pod ugodnimi pogoji. Skoraj bi jih bili namreč morali veliko dražje plačati nekomu, ki je medtem odkupil celotno območje nekoč prosperitetne tovarne. Tako bi se lahko zgodilo, da bi ljudje iz opečnate hiše za svoja mala stanovanja brez kopalnic morali odšteti več kot tisti iz velikih meščanskih stanovanjskih hiš, ki ne stojijo na mestnem obrobju, ampak v njegovem središču.

V opečnati hiši, tako kot v vsaki večstanovanjski hiši, živijo srečni in nesrečni ljudje – osamljene vdove, dolgoletni pari in mlade družine. Med seboj se dobro poznajo, družijo se, urejajo skupne prostore, rešujejo skupne zagate. Zelo verjetno se tudi sporečejo. Ko se bodo zaplate zemlje zbudile iz zimske hibernacije, bodo spet gojili solato, korenje in peteršilj. Mogoče tudi paradižnik, bučke in fižol. Za slabo leto bodo pozaprli drvarnice in zamašili luknje, ki vodijo v dimnike. Tu in tam bodo na stene nanesli premaze proti vlagi, popravili bodo kaka vhodna vrata, požokali v odtoke in osvežili porumenele stene. Dokupili bodo kak nov kos pohištva in kakega dotrajanega odložili na kosovni odpad. Oprali in posušili bodo zavese. Pred hišo bodo na široko postavili plastične stole, ob nedeljah pa tudi mizice in mogoče celo žar. Popravili bodo dolgo leseno klop pod krošnjo skrivenčenega drevesa. Slej ko prej se bodo od koga iz svojih vrst poslovili in nov portret v brušenem steklenem okvirju bo našel mesto na mizi, v vitrini ali na komodi katerega od stanovanj. Morda bo kdo od novih stanovalcev dobil dojenčka in povprečna starost bo drastično padla. 

Tudi v opečnati hiši bo decembra zadišalo po cimetu in stavim, da bo kdo mizo pogrnil z rdeče-zelenim pogrinjkom z vzorcem bodike. V pečici se bo na silvestrovo morda znašla pečenka iz bližnjega nizkocenovnika, iz zamrzovalnih delov domačih hladilnikov pa se bo na praznične mize skoraj gotovo premaknil kak košček na maslu in drobtinah prepražene zelenjave, pridelane na bližnjih zaplatah zemlje. Vdove se bodo ob polnoči zagledale v slike pokojnikov, Alfi Nipič pa bo od nekod zapel Silvestrski poljub. V stanovanjih, ki jih bodo dodatno napolnili obiskovalci, bodo nazdravljali in mogoče celo zaplesali, zna biti, da bo kdo na hitro omenil tudi kolektivna praznovanja nekdaj prosperitetne tovarne. Morda si bo kdo iz opečnate hiše privoščil silvestrovanje v toplicah in bo nazdravljal tam – polkna na oknih svojega stanovanja bo medtem zaprl in sosede naprosil, če enkrat na dan spustijo mačko na prosto in ji postrežejo dnevni odmerek briketov.

Trgovine s pohištvom na obrobju tega in vseh mest bodo tisti čas zaprte in družinska sreča bo morala počakati na januarske razprodaje. Te nastopijo takoj po inventuri, ko se izkaže, da se spet ni vse prodalo in da je družinske sreče še toliko, da bi jo kazalo ponuditi s popustom – zakaj ne kar za naslednji december?

Kako že pravi teorija – prostor samo je, kraj pa je prostor, napolnjen s človeško izkušnjo. Moje simpatije so na strani tistih, ki so morda malo manj popolni in bleščeči, zato pa toliko bolj resnični, polnokrvni in avtentični.

Piše: Jerneja Ferlež
Naslovna fotografija: Jerneja Ferlež

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so povsem drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.