Jereb in Budja arhitekti, Arhitekti Dobrin, Kostak GIP

Pekrska gorca je osamelec na jugozahodnem obrobju Maribora, ki ločuje vas Pekre od Studencev, najzahodnejše mestne četrti na desnem bregu Drave s pretežno nizko zazidavo enodružinskih hiš. Tu je konec letošnjega septembra Stanovanjski sklad RS uporabi predal prvo fazo ene bolj ambicioznih sosesk v zadnjem času pri nas.

Avtorji projekta Rok Jereb, Blaž Budja in Miha Dobrin, ki so bili izbrani po postopku javnega naročila na podlagi cene, referenčnih projektov in nagrad, so se srečali z urbanistično že močno določeno nalogo, ki je temeljila na prostorskem načrtu, prilagojenem predhodnemu investitorju. Na zemljišču, velikem 4,7 hektara, so že bile določene meandrska konfiguracija stavb, ki tvori nezaključene kareje, in njihova višina, ki obsega tri etaže, ter komunalno-prometna ureditev. Tako je bila naloga arhitektov omejena na razmislek, kako iz dane tipologije izvleči najprimernejšo rešitev za bodoče najemnike.

»Za mnoge izmed nas so stanovanjske soseske okolje naše najbolj igrive mladosti,« pravijo arhitekti. »Kot vodilno misel soseske smo skušali vnesti občutek celovitega, večplastnega malega mesta. Soseska mora namreč omogočati prijetno bivanje raznolikim generacijam in profilom ljudi.«

Kljub majhnemu manevrskemu prostoru obstoječega načrta so lahko uvedli nekaj sprememb. Veliko pozornosti so namenili predvsem zelenim površinam, ki so jih povečali, podzemne garaže pa zmanjšali, kar bo omogočilo rast visokih dreves, ki jih v večini novodobnih sosesk tako primanjkuje. V osrčju nove soseske so oblikovali tudi osrednji tlakovani trg, ki se navezuje na javni prostor ob glavni ulici med obema fazama soseske. Tisto, po čemer soseska Pod Pekrsko gorco izstopa med projekti javnih stanovanjskih skladov v zadnjih desetletjih, je celovit preplet javnih programov, ki lahko vzpostavijo mesto v malem: poleg družbenih vsebin, kot so vrtec, center dnevnih aktivnosti za starejše in bivalna skupnost, so tu še prostori za komplementarne poslovne, trgovske in gostinske dejavnosti.

Arhitekti so veliko razmisleka vložili v optimizacijo projekta, ki jim je z rabo preprostejših, a še vedno solidnih materialov omogočila vpeljati več notranjih izboljšav in povečati stanovanjske površine. Odločili so se za kombinacijo klasične tankoslojne in modularne fasade ter za skupne prostore izbrali klinker keramiko, optimizirali vodovodne poti, shrambe pa iz garaž prestavili v stanovanjske etaže.

Enostransko orientirana stanovanja s klasičnim tlorisom so velika od 35 do 85 kvadratnih metrov in so načrtovana brez arhitektonskih ovir. Tudi na podlagi izkušenj iz pandemije so vztrajali pri prostornih balkonih, ki tako lahko postanejo zunanji podaljški dejavnosti prebivalcev.

Vključenih je 60 oskrbovanih stanovanj za starejše, družbeno odgovorno noto soseske pa podčrta ena desetina vseh stanovanj, ki so namenjena invalidom in osebam z motnjo v duševnem razvoju. Gre za pritlična stanovanja s prilagojenimi bivalnimi prostori in ločenim vhodom, zbrana okoli bolj intimnega atrija. Vsa stanovanja pa so načrtovana tako, da jih je mogoče po potrebi prilagoditi starejšim ali gibalno oviranim – vgrajene so slušne zanke, z manjšimi posegi je mogoče prilagoditi kopalnice, opravljene pa so bile tudi študije pohištva, ki omogoča prilagoditev že z drugačno razporeditvijo.

»V primeru spremenjenih življenjskih okoliščin tako vsem omogočimo čim manjše pretrese pri navajanju na nova dejstva, ki so že tako težavna sama po sebi,« pravijo arhitekti.

Premisleki arhitektov se niso omejili na funkcionalnost, velik pomen so dali tudi doživljajskemu vidiku soseske. Tako v zunanji kot notranji ureditvi so imeli v mislih orientacijo v prostoru: hodniki znotraj blokov se dosledno iztekajo v okna s pogledi na okolico, jasno so izpeljane tudi poti po soseski. Artikulacija stavbnih mas ob gibanju skozi sosesko odpira razgibane poglede v notranjost in v okolico, na Pekrsko gorco, Pohorje in Kalvarijo.

Avtorji so se potrudili z omejenimi sredstvi oblikovati dovršeno celoto z umirjenim nagovorom. Stavbni sklopi so namerno oblikovani zadržano, kot okviri za skupnostno življenje, ki se lahko razvije v štirih ozelenjenih in medsebojno povezanih atrijih. »Preplet zadržane, a taktilno in vzorčno razgibane fasade ter vedno spreminjajoče narave tvori slikovit ambient soseske,« povzamejo svojo misel.

Ime projekta: Stanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco
Avtorji projekta: Blaž Budja, Rok Jereb, Miha Dobrin
Soavtorji projekta: Maruša Trnovec, Manica Lavrenčič, Petra Stojsavljević, Nina Majoranc, Anja Šuštar, Sara Zorzut
Investitor: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
Lokacija: Maribor

Leto načrtovanja: 2018
Leto izvedbe: 2020–2022
Površine: bruto tlorisna površina stavbe: 58.920 m²
Klet: 17.772 m²
Nadstropja: 41.572 m²
Parcela: 45.873 m²
Pozidana površina: 13.581 m²

Projektanti: Jereb in Budja arhitekti d.o.o., Arhitekti Dobrin d.o.o., Kostak GIP d.o.o.
Krajinska ureditev: Krajinaris d.o.o.
Zunanja in prometna ureditev: PRO-INI d.o.o.
Komunalna ureditev: Komunala projekt d.o.o.
Gradbene konstrukcije: Gravitas d.o.o.
Elektro instalacije: Elita IB d.o.o. in Avelis d.o.o.
Strojne napeljave: Nom Biro d.o.o.

Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: Pomgrad d.d., Gitri d.o.o., GH holding d.d., VG5 d.o.o.

Besedilo: Luka Jerman
Fotograf: Miran Kambič

—

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so povsem drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!