Izteka se (še eno) Plečnikovo leto. Mineva 150 let od rojstva velikega arhitekta. Če je arhitekt v zadnjih letih pridobil zasluženo veljavo, katere vrhunec je nedavni vpis na seznam Unescove dediščine, pa mnoga njegova dela niso splošno prepoznana. Nerealizirane zamisli so mnogo številnejše od realiziranih, odlikuje pa jih zmožnost, da s prostorskimi načrti odpirajo razmisleke o širših družbenih temah. Ena izmed monumentalnih zamisli, ki bi bistveno oblikovala javni prostor središča Ljubljane, je Plečnikov predlog za Južni trg (1938). Čeprav nikoli ni bil realiziran, se je ime Južni trg vtisnilo v zavest Ljubljančanov – ali vsaj urbanistov. Namesto prostranega trga je zdaj na območju Južnega trga spontano rastoč Knafljev prehod, ostanek srednjeveškega predmestja in vseh poznejših obdobij. Namesto velikopoteznega trga – stihijski konglomerat parcialno urejanih poti, barak, plomb, stoječih gradbišč in parkovnih zasnov.

Južni trg si je Plečnik zamislil kot začetek poteze Kopenske osi, nove kulturno-univerzitetne četrti, ki se je med obema vojnama oblikovala na širšem območju Vegove ulice, med Kongresnim trgom in Trnovim. Plečnik je tu z uporabo preprostih arhitekturnih posegov, kot so poudarki osnih usmeritev, zasaditve dreves, namestitve spomenikov, kipov (in kioska), uredil nekaj manjših urbanističnih ambientov, ki so potezo povezali v zeleno avenijo, s predvidenim začetkom na Južnem trgu. Plečnik je menil, da Ljubljana kot glavno mesto potrebuje nov javni prostor, monumentalno središče, ki bi bilo kot grška agora namenjeno mestnemu življenju in različnim manifestacijam.

Ob akciji za postavitev spomenika kralju Aleksandru leta 1937 je predlagal, da spomenik postavijo v propileje – slovesen vhod na novo projektirani Južni trg v predelu med parkom Zvezda, današnjo Slovensko cesto, Wolfovo in Čopovo ulico. Danes je na mestu predvidenih Plečnikovih propilej umeščen spomenik žrtvam vseh vojn (Medprostor). Stavbno tkivo za spomenikom naj bi podrli in na ta način bi se sprostil neposreden prehod od Kongresnega trga do Knafljevega prehoda – in ideja trga naj bi vsaj deloma zaživela.

Ideja Južnega trga je arhitekte in urbaniste vse od nastanka vznemirjala. Leta 1989 so na območju razpisali mednarodni vabljeni arhitekturni natečaj za hotel in kongresni center Južni trg. Zmagal je arhitekt Boris Podrecca, vendar objekta zaradi geopolitičnih menjav niso realizirali – in so zato razpisali nov vabljeni natečaj za hotel in kongresni center Šumi, na katerem je znova zmagal Podrecca. Danes na mestu Šumija končujejo stavbo z luksuznimi stanovanji po načrtih arhitektov Groleger. Hotel na lokaciji Južni trg pa zdaj gradijo OFIS arhitekti kot nadzidavo objekta gostilne As. Ob prenovi Kazine (Styria) naj bi stavbi prizidali koncertno dvorano. Prostor se razvija parcialno, brez celostne vizije, čeprav vsakih nekaj let vzniknejo pobude dela stroke ali javnosti za celovitejše urejanje. Pred leti se je pojavila celo utopična pobuda za gradnjo Plečnikovega parlamenta. Preizkušali so umestitev novega objekta Drame (to bi bila dobra rešitev). Narejene so študije za karejsko stanovanjsko pozidavo znotraj trga. Vendar se v vseh desetletjih ni zgodilo nič celovitega.

Zanimivo, gre namreč za strogi center Ljubljane, središčno točko mesta. Toda lokacija je odmaknjena izpred oči – in tudi od večine poti meščanov. Deluje kot heterotopični nekraj, kot je prostore, hkrati znotraj in zunaj običajnega prostorskega tkiva, ki z dejanskim ali metaforičnim položajem onkraj stvarnosti okolice »sprevračajo in nevtralizirajo bližnjo realnost«, opisal Michel Foucault v svojem predavanju O drugih prostorih (1967). V razmerju do mestnega vrveža v neposredni bližini je Knafljev prehod – Južni trg – prostor odmika in nasprotij.

V mestih, ki si jih pri urbanističnem urejanju postavljamo za vzor, kot je Dunaj, bi takšna lokacija v centru mesta že davno dobila bolj urejeno urbano podobo. Izkoristili bi jo za stanovanja, elitne kulturne institucije ali javni prostor, ki bi ponazarjal veličino mesta. Knafljev prehod pa je s takšnim pristopom v pomenljivem nasprotju.

Ob Plečnikovi obletnici se lahko vprašamo, kako se je načrtovanje prostora v preteklem obdobju spremenilo. Od načrta za Južni trg mineva skoraj 85 let. Plečnik si je privoščil popolnoma svobodno načrtovanje, in je mesto vzpostavil na novo, pri čemer je sledil svoji viziji o gradnji prestolnice – novih Aten. Ne glede na provincialno realnost je gradil prostor mesta.

Vendar se je razumevanje mesta do danes korenito spremenilo. Sodobnega urejanja prostora ne izražajo več hierarhično grajene monumentalne poteze.

Je spontano nastali, od komercialnih (in urbanističnih) zakonitosti ločen kraj onkraj vseh krajev v mestnem središču bolj v skladu s trenutnimi zmožnostmi družbe od vizionarske, velikopotezne agore? Plečnik je Kopensko os gradil vse življenje, njenega glavnega poudarka v obliki odprtega javnega prostora agore, simbola demokracije grških mest, pa ni realiziral. Morda takrat ni bil pravi čas za prostrani, odprti in velikopotezni Južni trg. Kakšen čas je danes?

Ob obletnici rojstva velikega mojstra, ki je iz majhne Ljubljane zgradil evropsko prestolnico, se lahko arhitektu namesto z banalizacijo in komercializacijo njegovega imena poklonimo raje tako, da se s poglobljenim razmislekom lotimo sodobnega urbanizma Ljubljane. Toda pravi poklon Plečnikovi veličini ni posnemanje njegovih oblik niti nova realizacija njegovih načrtov, ampak temeljito razumevanje prostora, odprtosti duha, vizionarskih zamisli, jasnih ciljev – in srčnega poguma biti drugačen, delati dobro in prav.

Nina Granda