• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
kolumne
/
24 junija, 2022

Marija Jakopin: V katerem grmu tiči medved

Na lep poletni dan se odpravim v gozd. Moja naloga je, da skupaj z revirnim gozdarjem označiva, katero drevje bomo pozimi posekali. Hodiva po gozdu, izbirava drevje, ocenjujeva, kam bo posamezno drevo uspelo sekačem podreti tako, da bo pod sabo pokopalo čim manj mladja. Naletiva na smreko, ki izgleda, kot bi jo nekdo spraskal z ogromnimi nohti. Lubje visi z debla in spominja na olupljeno banano. Pretresena nad dejstvom, da je pošast s takimi nohti nekje v bližini, vprašam revirnega gozdarja: »Kaj pa je to?« Ta zbadljivo odgovori: »Ali nisi ti lovka?« Ko se ne zmenim za komentar, nadaljuje: »Tu je na smreko poskušal pobegniti mlajši medved, ki ga je mama odslovila, ker je bil že velik. Najbrž je iskal, kje bi si ustvaril svoj teritorij, pa je zagazil v območje starejšega ali večjega medveda. Potem je poskušal pobegniti na drevo, kot je to počel, ko je bil še manjši, a ni mogel gor, ker je pretežek. Veš, pod takimi spraskanimi smrekami najdeš včasih tudi kakšnega, ki ni uspel pobegniti. Po navadi ima odprt prsni koš in niti ni veliko pojeden. Zdaj, ko imamo medvede že na vsakem koraku, tak prizor niti ni tako redek.« Pomislim na stanovanjsko stisko mladih v Ljubljani in potem misel odženem, ker se mi zdi neprimerno primerjati smrt, povzročeno s strani starejšega osebka iste vrste, z nezmožnostjo kupovanja stanovanja na začetku kariere. Morda je tu začetek zgodbe o tem, kako je vse pogostejša vrednota, da moramo preostala bitja tega sveta enačiti s Homo sapiensom, zmotna, saj je v nasprotju z neomajano zahtevo po zadovoljevanju naših potreb in želja.

Kako pa je z zajci? Teh je vse manj, zato redko tičijo v grmu. Se pa zato vse pogosteje iz grma zasliši rohnenje medveda, ki ni vesel, da smo se pojavili tam, kjer ima on svoje opravke. Kadar je tako nas, obiskovalcev gozda, kot njih, zverinastih kosmatincev, malo, se nekako razumemo in lahko sobivamo. Težava nastane, ko je ljudi v gozdu vse več, medvedov pa tudi. Takrat se iz zagate bližnjih srečanj hitro razvije spopad med tistimi, ki zaradi življenja ob gozdu zahtevajo večje uravnavanje številčnosti medvedje populacije, in tistimi, ki imajo medveda za sebi enakovrednega prebivalca tega planeta in zato zanj zahtevajo podobne pravice, kot jih imamo mi. Ker posledic prevelikega števila medvedov ne čutijo na lastni koži, se jim zdijo tisti iz prve skupine nerazumljivi, krvi željni suroveži. Spet prvi ne razumejo drugih, saj jim ni jasno, kako lahko drugi nonšalantno tvegajo življenja in premoženje prvih. 

Zadnjih nekaj let se je odstrel medveda upočasnil. Zagovorniki neuravnavanja medvedje populacije imajo namreč na voljo enostavno možnost ustavitve ARSO-vega dovoljenja za letni odstrel medvedov (ti niso lovna divjad, pač pa ARSO vsako leto na podlagi strokovnih mnenj Zavoda za gozdove in drugih institucij, ki preučujejo številčnost in vplive zveri na okolje, poda dovoljenje za odstrel medveda). Drug problem pri odstrelu je zapovedana teža, ki jo ARSO predpiše. Ker je med lovom v polmraku zelo težko skozi optiko na puški oceniti težo medveda, lovci pa si ga ne upajo stehtati, preden ga uplenijo, se zaradi visokih kazni napačno uplenjenega medveda prenekateri lovec odloči, da se za medveda ne bo potegoval. 

Administrativni zapleti, uspešnost tistih, ki ne marajo pobijanja medvedov, in neagilnost stroke privedejo do vse več konfliktov med ljudmi in medvedi. Gozdarji smo se na primer za delo v gozdu začeli opremljati z zvočniki, ki bobnijo bolj ali manj okusno glasbo. S tem še povečujemo stres v že tako preobleganem gozdnem ekosistemu.

Na prenamnožitev rjavega medveda se da gledati tudi manj antropocentrično. Zakaj ne bi preprosto pustili, da se populacija uravna sama od sebe? Narava ima namreč to lepo lastnost, da poskrbi za svoje člane tako, da jih je vseh ravno prav. Misel je mamljiva. Nikomur ni treba ničesar streljati; tisti, ki jim medvedi skopljejo metrsko luknjo pod njihovim električnim pastirjem, da se prebijejo do drobnice, morajo le počakati par let, pa se bo število izravnalo tako, da ne bo več napadov. Kolesarji, ki se na svojih vrhunskih neslišnih kolesih bliskovito podijo po gozdovih, morajo svoje užitke le za par let preusmeriti na sobna kolesa in že bodo lahko brezskrbno uživali na svežem zraku gozda brez bojazni, da jih za ovinkom čaka obojestransko presenečenje v obliki tristokilogramskega, z močnimi kremplji in zobmi opremljenega hlačarja. 

Eden od protiargumentov za tak pristop je ta, da zadnja leta tako rekoč prepuščamo medvedjo populacijo naravi in število osebkov se veča. Medved nima naravnega sovražnika in če mladi medvedi dovolj uspešno bežijo, medvedke pa uspejo ubraniti mladiče pred medvedi, se število še vedno povečuje. Res je, da hrane ni neskončno. Vendar so pri prilagajanju na to tudi uspešni – začeli so jesti hrano, ki je doslej niso; večkrat prepodijo druge zveri (na primer risa) in jim odvzamejo plen, kar povzroča težave pri drugih, manj prilagodljivih zvereh; medved je vse bolj prisoten v vaseh, hrani se v zapuščenih sadovnjakih, v dobri veri ga hranijo novi priseljenci iz mest, ki v pomanjkanju znanja o sobivanju z zvermi tovrstno početje vidijo kot dobro, potem pa šokirani kličejo policijo, ko se medved preveč navadi na svoje nove človeške prijatelje in prestraši kakšno punčko, ki se nič hudega sluteča igra v peskovniku pred hišo. Populacija se tudi širi na teritorije, kjer je doslej ni bilo, in se poskuša prilagoditi na okolje, ki mu sicer manj ustreza.

Poglejmo misel o prepustitvi naravi, da sama poskrbi za ustrezno razmerje med svojimi člani, še z drugega zornega kota. Za hip pozabimo na simpatičnega tacarja in misel o naravni ureditvi ekstrapolirajmo na mnogo manj simpatični SARS-CoV-2. Proti tej nadlogi smo se borili odločno in z vsemi sredstvi. Občasno se nam je zdelo, da so sredstva celo pretirana. Tu pa tam so se sicer pojavile ideje, da gre za naravno selekcijo in bi morali pustiti virusu prosto pot. Mladi in zdravi ljudje so se ob tem počutili še kar varno, starejši in bolni malo manj. K sreči se je hitro našlo primerjavo z manj priljubljenim bivšim nemškim voditeljem, ki je imel podobne ideje glede telesno ali duševno nepopolnih ljudi. Ker smo se v zgodovini odločili, da se takega pristopa ne gremo (saj imamo skoraj vsi telesno ali duševno nepopolne bližnje, ki nam veliko pomenijo; nekateri pa si celo strumno priznamo, da tudi sebe ne moremo uvrstiti med idealne ljudi), so tovrstni predlogi potihnili. 

Uravnavanje s strani narave je seveda idealna rešitev, vendar trči ob dejstvo, da ljudje težje odstopimo od svojih potreb in želja. Čim imamo človeka v enačbi, pokvarimo naravni tok, saj ga bomo prilagodili tako, da bo nam odgovarjal. Tako se lahko kvečjemu odločimo, da bomo poskušali naravi pustiti prosto pot v največji možni meri, svoje interese pa omejili in jih dosegali na podlagi znanosti, ki raziskuje in glede na dognanja predlaga ukrepe, ki naj bi zagotovili čim bolj uspešno in dolgoročno sobivanje. 

Za konec pa še nasvet, kaj storiti, če (da ne) srečamo medveda: daleč najboljša rešitev je, da svoje potrebe po gozdu zadovoljujemo v parkovnih gozdovih. Ti so namenjeni ljudem in tam medveda skoraj zanesljivo ne bomo srečali, hkrati pa ne bomo vznemirjali ekosistemov, ki se prebijajo skozi podnebne in druge antropogene spremembe. Če to ne gre in se odločimo za obisk neparkovnega gozda, poskusimo biti ravno dovolj glasni, da nas bodo medvedi slišali in jih ne bomo presenetili. Če se nam vseeno zgodi, da kakšnega kožuharja srečamo, je najbolje oceniti situacijo v smislu asertivnosti – neagresivnega in hkrati neprestrašenega pristopa. Medvedu razložimo, da se bomo umaknili, ker razumemo, da je on tu »ta glavni«, in se mirno odpravimo v smeri, iz katere smo prišli. Nasvet zveni enostavno in hrabro, vendar vam prikriva pregovor enega mojih najljubših sodelavcev: »Kdor pravi, da se ženske in medveda ne boji, ta laže.«

Piše: Marija Jakopin, matematičarka, gozdarka in lovka
Naslovna fotografija: Marija Jakopin, Gozd spomladi

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiPredstavitev Outsiderja #30 in aktivnosti Centra za gradnjo z zemljo
NaslednjiLuka Jerman: Prostor in kraj kanalizacijske ceviNext
Povezani članki
Loading...
Arhitekturakolumne

Miloš Kosec: Kako postaviti spomenik?

25 septembra, 2020
kolumne

Goran Vojnović: Potopljena Evropa

25 oktobra, 2016
kolumne

Zorana Baković: Daj no, Martin!

2 avgusta, 2018
kolumne

Matevž Granda: Moj predzadnji članek o Plečnikovemu stadionu

28 maja, 2020
kolumne

Matevž Granda: Dunaj in Dunajska

6 maja, 2022
kolumne

Mladen Dolar: Od Adama do NUK 2

8 novembra, 2021
kolumne

Katarina Gomboc Čeh: Leto knjig iz domače knjižnice

23 januarja, 2023
Arhitekturakolumne

Matevž Granda: Vrata Krasa in kako razpisi generirajo potrebe

12 maja, 2021
1 2 … 38

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo