• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
kolumne,Kultura
/
2 novembra, 2020

Marko Bratuš: Korona in gledališče

Uprizoritvena umetnost je eno od kulturnih področij, ki so jih ukrepi ob poskusu zajezitve okužb s koronavirusom poleg glasbenikov najbolj prizadeli. To ne pomeni, da področja knjige, filma in likovne umetnosti niso bila oškodovana, vendar jo je živa umetnost odnesla za odtenek slabše. In če so se določeni glasbeniki lahko zakopali v studijsko delo, ki sicer ni dobičkonosno, je pa naložba za prihodnost, in če so drugi izvajali koncerte od doma, je gledališču ostalo bore malo manevrskega prostora za stik z gledalci.

Prvi karantenski poskusi gledališčnikov, da bi obdržali vez z občinstvom, so potekali v obliki branja poezije in pravljic za otroke ter bralnih uprizoritev maturitetnih besedil prek spletnih platform. Nekatera gledališča so se odločila digitalizirati arhivske posnetke predstav in tako vzdrževati stik z gledalci. V Gledališču Koper pa so šli celo tako daleč, da so prek spletnih platform odigrali nekaj svojih predstav. Vendar so bili vsi ti poskusi zgolj blažev žegen, saj je vsem manjkal glavni sestavni del – živi stik z občinstvom. Posebnost te panoge je namreč živa izmenjava vsebin med ustvarjalci in gledalci, ki se zgodi neposredno, v istem prostoru ob istem času. Vsi poskusi približevanja gledalcem so bili zaradi tega žal zgolj bledi približki prave izrazne moči uprizoritvene umetnosti. Pripovedovanje pravljic je bilo dobro sprejeto, a je bilo vseeno daleč od živega stika, predstave prek Zooma so bile revolucionarne, a žal je bila dejanska dodana vrednost izvedbe dejstvo, da so sploh bile, in ne to, kaj in kako so gledalcem prinesle vsebinsko.

Obdobje karantene je nato minilo, kulturne institucije so se lahko pod zaostrenimi pogoji ponovno odprle in gledališčniki smo se z največjo možno vnemo vrnili na delo, čeprav sprva ni bilo čisto jasno, ali ga bomo glede na zapovedano distanco in maske sploh lahko normalno opravljali. Sledil je premislek o smiselnosti ukrepov na odru. Pri nas smo razmišljali približno takole: gledališče prikazuje zgodbe, ki temeljijo na človeških življenjih, ta pa večji del zgodovine niso potekala na razdaljah – bližina, poljubi, kričanje, petje in objemanje so od nekdaj sestavni del medčloveške komunikacije. Da bi se temu odpovedali, bi pomenilo, da bi močno okrnili gledališki izraz in tudi gledalčevo izkušnjo samega gledališkega dela – in čeprav bi določene uprizoritvene tehnike tak pristop lahko celo omogočile, bi bila s strokovnega vidika privolitev v to omejitev nesprejemljiva. Obenem so ustvarjalci predstave, čeprav jih ni malo, relativno obvladljiva skupina ljudi in so na neki način podobni manjšim šolskim razredom, za katere je bilo jasno, da se omejitev z maskami in medsebojno razdaljo ne bodo mogli držati. Zaradi teh razlogov smo se odločili, seveda s prostovoljno privolitvijo sodelujočih, da bomo na odru delo nadaljevali tako kot pred karanteno – torej brez mask in zapovedane razdalje. Na prvi pogled se tak pristop morda zdi nekoliko tvegan, a dejstvo ostaja, da bi morali v primeru okužbe enega od sodelujočih gledališko produkcijo ustaviti v vsakem primeru, tudi če bi se na odru držali razdalje in nosili maske ali vizirje, ki pa so za odrski izraz izjemno neprimerni. Kako bo s temi ukrepi v prihodnje, je v tem trenutku težko predvidevati, je pa že zdaj jasno, da bodo v primeru poslabšanja epidemiološke slike gledališča in drugi javni dogodki med prvimi, ki jih bodo prepovedali.

Gledališča smo tako našla nekakšno ravnovesje med neoviranim delom na odru in spoštovanjem vseh omejitev za občinstvo. Vendar se vpliv koronavirusa na uprizoritvene umetnosti in na producente ne konča pri vprašanju, na kakšen način je mogoče izvajati program – glavna težava se bo razkrila s prihajajočo sezono. Večina ustvarjalcev uprizoritvenih umetnosti pri nas deluje v okviru javnih ali nevladnih institucij, ki za svoje delovanje prejemajo programska ali projektna sredstva od države, ki jim dodajo še določen odstotek sredstev s trga. In ravno v trgu je past. Javne institucije morajo sofinancirati 30 % novih stvaritev in 50 % stroškov odigravanja predstav, vendar trga, kot smo ga nekoč poznali, ni več.

Trg za gledališča pomenijo prodane vstopnice in predstave, ki jim jih uspe prodati v kulturne domove po krajih, kjer lastnih produkcijskih zmožnosti nimajo. V slabih treh mesecih karantene, ki so žal padli ravno na vrhunec sezone, so skoraj vsa gledališča izgubila okrog 50 % sredstev, ki jih pridobijo z gostovanji. Obenem so se zmanjšale zmogljivosti dvoran, s tem se je zmanjšal tudi zaslužek na odigrano predstavo – tako doma kot v gosteh. Ker pa je gledališče precej draga umetnostna zvrst – že pri majhni predstavi poleg igralcev na odru sodeluje večje število ljudi v zaodrju – odrski tehniki, organizatorji, garderoberke, mizarji, šoferji, šivilje, lučni in tonski mojstri ..., kot že rečeno, za majhen razred ljudi – obstaja določen znesek, pod katerim predstave preprosto ni mogoče izpeljati brez izgube. Poudarjam – izpeljati ne brez dobička, ampak brez izgube. V trenutnih razmerah lahko večino predstav odigravamo izključno za pokrivanje stroškov. Kar odpira dodatne rane – najcenejše predstave so tiste, ki nimajo veliko scene in kostumov in ki nimajo gostujočih igralcev. Kar pomeni, da po eni strani po sili razmer siromašimo gledališko izkušnjo in jo vizualno poenostavljamo na črne odrske škatle in majhno število igralcev, oblečenih v konfekcijska oblačila, ter po drugi strani jemljemo priložnost za delo samozaposlenim igralcem, ki jim sodelovanje z institucijami pomeni edini mogoči način preživljanja s poklicem, ki so si ga izbrali.

Poleg denarnih sredstev pa so gledališča med karanteno izgubila tudi dragoceni čas, ki ga potrebujejo za redno izvajanje programa v letošnjem letu. Kar je pomenilo, da so se morali določeni projekti zamakniti na naslednje leto, kar je posledično vplivalo na možnosti za delo in dohodke samozaposlenih v kulturi ter jim porušilo ritem izvajanja že dogovorjenih projektov, ki so načeloma z gledališkimi hišami dorečeni že za kaki dve leti vnaprej.

V krizi se je izkazalo, da je »gledališki stroj«, kot smo ga poznali in v katerem sodelujejo Ministrstvo za kulturo, občine, gledalci, institucije, zaposleni in samozaposleni, nastavljen tako natančno, da deluje izključno v primeru, da je ves čas v pogonu. Vse, kar je manj od 95-odstotne učinkovitosti, pomeni, da bo eno od področij odpovedalo. In tudi je. Načrtovani programi gledališč so se prilagodili, razmerja so se porušila, samozaposleni so ostali brez dela, abonenti pa brez obljubljenih predstav. Stroj je obstal. Za ponovni zagon v vsaj približno enaki obliki pa bi potreboval razmere, ki jih trenutno ni.

Položaj umetnosti, ne zgolj uprizoritvenega sektorja, ni rožnat, in verjetno bo minilo še nekaj časa, preden se bomo lahko vrnili na stare tirnice. Če bo to sploh še mogoče. Kako naprej, v tem trenutku še ni jasno. Jasno pa je, da bomo lahko nadaljevali le, če se bomo tako ustvarjalci kot gledalci zavedali velikanskega pomena, ki ga ima kultura na človeško življenje, in se bomo zavezali k vlaganju vanjo, tako na nivoju države kot posameznika. Navsezadnje je ravno kultura tisto, k čemur se nas je večina zatekla med mučnimi dnevi karantene.

Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica

Na spletu le izjemoma objavimo članek iz tiskane revije. Spletne vsebine se od tistih v tisku razlikujejo. Nastajanje odličnih vsebin na vseh kanalih Outsider podpirate bralci z naročilom. Hvala!

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiMatjaž Bolčina: Odvetniške pisarne v Novi Gorici
NaslednjiEmil Jurcan: Palača LeonardelliNext
Povezani članki
Loading...
kolumne

Zorana Baković: AGREGATNO STANJE NAŠEGA ČASA

6 februarja, 2019
kolumne

Ervin Hladnik – Milharčič: »Vedno je bolje biti novinar kot delati.«

13 oktobra, 2021
kolumnekritikaStanovanjske politike

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: 247 dni do gradbenega dovoljenja

3 julija, 2019
KulturaRecenzija

Miloš Kosec: Arhitektura zelo sodobne grozljivke

21 maja, 2020
kolumne

DRUŽENJE PO SLOVENSKO

15 septembra, 2015
kolumne

Filip Drnovšek Zorko: DOM JE TAM, KJER SEM DOMA

1 novembra, 2015
kolumne

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik: O hoji

8 novembra, 2022
kolumne

Nosilec za zastave

2 avgusta, 2020
1 2 … 48

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo