• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Krajinska arhitektura
/
14 julija, 2022

Marvy Lah: Krajina – vrednota in izziv

Kulturna krajina v družbeni zavesti Slovencev predstavlja vrednoto in pomemben del naše kulture in identitete. Vzrok za to je zagotovo tudi ta, da imamo na razmeroma majhni površini državnega ozemlja več različnih in pestrih krajinskih sistemov: sredozemski, predalpski, alpski, dinarski in panonski.

Krajine večinoma nastajajo z referenco na prejšnje krajine, le da se gradniki kontinuirano spreminjajo. Zato je krajina vedno izhodišče za krajine, ki nastajajo in za generacije, ki prihajajo. S krajinami se identificiramo, so spomin na našo preteklost, so del naših nostalgij.

Historične dediščinske krajine

Med temi krajinami so tudi historične krajine, z ohranjeno historično strukturo in številnimi ostalinami. Te nastajajo že od neolitika dalje, a tudi izginjajo, ker so tudi same podvržene spremembam, vpete v tehnološko in gospodarsko logiko aktualnega časa. Sprememba je bistvena lastnost vseh krajin. Ne smemo je ustaviti. Kmalu bodo tako tudi same samo zgodovinski vir, s katerim se bodo ukvarjali zgodovinarji in ne krajinski arhitekti konservatorji, niti ne prostorski načrtovalci.

S historično kulturno krajino se ne ukvarjamo kot z grajeno dediščino, ki jo obnavljamo in kasneje vzdržujemo in skrbimo, da ohranja historično podobo. To konservatorji počnemo normativno. Bistvena lastnost vseh krajin je, da se kontinuirano spreminjajo. Če bi jo ustavili v njeni spremembi, bi posegli v njeno bistveno lastnost.

Historične krajine, ki so ohranjene ali so opisane v virih, govorijo o tem, kaj smo bili; izkazujejo prizadevanja generacij, da bi preživele, in kako so jih zato s svojim poseganjem kontinuirano spreminjale. Govorijo o ekonomskih in družbenih procesih v družbi, v njej lahko prepoznavamo tudi odnos do okolja. Vse krajine so zato palimpsest vseh generacij, družbenih sistemov in naravnih procesov. Vse to so vzroki za nastanek krajin, ki jih občudujemo: takih, kjer so preživele številne vrste, kjer je bivanje prijetno.

Historična krajina pri kraju Strmca pri Postojni. Levo franciscejski kataster, začetek 19. stoletja, desno ortofoto posnetek, 21.stoletje. Pašne površine, ki so sledile polju, so se zarasle z gozdom, poljedelska krajina pa se spreminja v krajino travnikov.

V veliko primerih so krajinski sistemi pri nas ohranili nekatere elemente historične strukture prostora. To se je zgodilo zaradi specifičnega družbenega sistema po vojni, ko je bilo kmetijstvo samo dopolnilna dejavnost delavskega razreda in se je kmetijska produkcija le v manjši meri modernizirala. Te krajine so dediščinske krajine in jih vrednoti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vpisane so v Register kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. V registru je vpisanih okoli 300 krajin, zanimiva pa je neenakomerna porazdeljenost evidentiranih krajin po nacionalnem prostoru, kar kaže najmanj na neenotno metodologijo vrednotenja, ki pa očitno Ministrstva za kulturo ne moti in v tem ne prepoznava strokovne nedoslednosti.

Posebnost dediščinskih krajin je, da gre za žive, kompleksne sisteme, ki se kontinuirano spreminjajo in jih zato ni mogoče prenoviti, konservirati ali rekonstruirati. Dediščinskih krajin tudi ne vzdržujemo, niti ne skrbimo za njihovo historično podobo kot pri ostali dediščini – a Ministrstvo za kulturo vseeno meni, da jih lahko vrednotimo in normativno varujemo podobno kot ostalo dediščino.

Problemi hitrih sprememb v krajinah

Spremembe v krajini so nepovratne in danes potekajo hitro in odtisi prejšnjih obdobij izginjajo. Zaraščanje kmetijskih zemljišč je v Sloveniji že dolgotrajen proces. Večinoma gre za spreminjanje kmetijskih zemljišč v gozd. Leta 1875 je gozd poraščal 36,4 % površine Slovenije, danes imamo skoraj 60 % gozda. Zaradi tega se je podoba krajine bistveno spremenila, to pa med drugim tudi pomeni, da pridelamo manj hrane in jo zato več uvažamo. Kar pa uvažamo, nekje drugje pušča ogljični odtis. Izgubljamo kulturne krajine, podobe prostora, specifične kmetijske pridelke, proizvode in tradicije ter nenazadnje tudi blagovne znamke. Vse to izgubljamo v zameno za več CO2. Res je sicer, da drevesa v gozdu pomagajo absorbirati CO2, znano pa je, da ga absorbirajo tudi gospodarske vrste dreves, oljke denimo celo največ.

Reka Vipava v Vipavi (foto: Luka Lango)

Naravovarstvo in kulturne krajine

Slovenija je 2004 formalno vstopila v Evropsko unijo in sočasno razglasila omrežje Natura 2000, z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Danes imamo 38% površine Slovenije pod Naturo, ki je tako med najobsežnejšimi območji v Evropi. Natura pa pokriva tudi veliko kmetijskih območij in seže tudi v mesta. Zanimiv je primer reke Vipave v mestu Vipavi: tu je reka regulirana že več stoletij, a je vseeno pod Naturo 2000. Ob nedavni prenovi rečnih zidov v mestu in odstranjevanju rečnih nanosov so dela v luči Nature 2000 usmerjali tudi naravovarstveniki, kljub temu, da gre za izrazito antropogeni prostor, ki ga že stoletja zaradi poplav ureja, nadzoruje in spreminja človek.

Kulturne krajine niso naravni sistemi, ampak so delo človeka: človek je naravo prilagajal in spreminjal, ko je svoja prizadevanja opustil, so se te zarasle. Nastajajo tisočletja, se spreminjajo, prilagajajo in se ohranjajo zaradi kontinuirane rabe in ne, ker bi jih kdo varoval za nas. Te krajine so dokaz doseženega ekološkega ravnovesja. Krajine se zaraščajo in nastajajo nove, vse to določa človekova dejavnost in njegov kulturni odnos do prostora.

Vnos »naravnosti« oz. določil Nature 2000, ki jih je postavil in uzakonil človek, postavlja veliko vprašanj. Primer je skoraj 500 let stara kulturna krajina v Kobilarni Lipica, ki je bila vzpostavljena 1580 in se je ohranila do danes in je posledica kontinuirane rabe: vzreje plemenitih konj, ki potrebujejo pašo na senčnih jasah s hrasti. To ni naravni sistem, nastal je z melioracijo, prvo, ki je služila za konje in ne za preživetje ljudi. Zahteve naravovarstvenikov po gnezdiščih na drevesih v drevoredih in hotelih za bukovega kozlička so v nasprotju z varovano vsebino: to je historična dejavnost, ki danes sicer poteka na sodoben način in tako ohranja najpomembnejšo historično kulturno krajino v širšem prostoru.  Primer Lipice dokazuje, da vzpostavljena biotska pestrost in druge direktive, ki jih zahteva Natura 2000, funkcionirajo od nekdaj in zato intervencije v kulturno krajino niso potrebne, če že niso škodljive.

Odsotnost krajinskih politik

Z Evropsko konvencijo o krajini, ki jo je Slovenija ratificirala prav tako leta 2004, je Svet Evrope želel zagotoviti inštrument, ki bo omogočil varstvo, upravljanje in načrtovanje vseh evropskih krajin. Konvencija podaja temeljne usmeritve za področje krajine, ki jih podpisnice upoštevajo pri prostorskem načrtovanju, razvojnih politik, strategijah …

Po vseh teh letih pa smo ena redkih držav v evropskem prostoru, ki še nismo sprejeli krajinske politike. Arhitekturne politike so nastale na Ministrstvu za kulturo, sodelovali so profesorji Fakultete za arhitekturo in eminentni slovenski arhitekti. Krajinske politike pa je Ministrstvo za okolje in prostor prepustilo Društvu krajinskih arhitektov, ki ima status nevladne organizacije za varstvo narave.

Danes se svet srečuje s povečano globalno družbeno dojemljivostjo za krajinsko dediščino, v Sloveniji pa, kot bi bila krajina samoumevna in večna. A vse kar se zgodi v prostoru, se zgodi znotraj kulturne krajine. Krajina je krov, podlaga, vir, zgodovina, politika ... je intrinzična vrednota. Pripada vsem nam. Krajina ni vsebina posameznih sektorjev, ampak je nadsektorska. Zato bi morala biti skrb države in najpomembnejše izhodišče pri prostorskem načrtovanju, saj je to edini inštrument, ki krajine obravnava ustrezno.

Lipica (foto: Etbin Tavčar)

 

Napisala: mag. Marvy Lah, krajinska arhitektka in konservatorka

Uredil: Luka Jerman
Naslovna fotografija: Etbin Tavčar, Lipica

Mag. Marvy Lah je krajinska arhitektka iz prve generacije diplomantov na Univerzi v Ljubljani, konservatorska svetnica ZVKDS, OE Nova Gorica in prejemnica Steletovega priznanja 2017 za celovito prenovo spomenika Lipica.

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiTheaster Gates, Črna kapela: Umetniško delo, ki se je slučajno znašlo v merilu objekta (Paviljon Serpentine 2022)
NaslednjiIntervju: Jill Ries & Andy Megard, zmagovalca natečaja Hiša iz zemljeNext
Povezani članki
Loading...
Krajinska arhitekturaUrbane rastline

Živa Pečenko: Načrtovati s krajino

18 marca, 2022
kolumneKrajinska arhitektura

Maja Simoneti: Premiki 

20 oktobra, 2022
Krajinska arhitektura

Jože Novak: Poklon krajini in naravi

28 oktobra, 2022
ArhitekturaKrajinska arhitekturaPark

Prostor vmes: Ureditev okolice Doma starejših občanov Krško – Zelen obod

28 novembra, 2021
Krajinska arhitektura

Otvoritev Plečnikovega stadiona za Bežigradom

21 maja, 2022
Krajinska arhitektura

Živa Pečenko: Ko krajina postane nekrajina

6 aprila, 2021
ArhitekturaKrajinska arhitektura

Živa Pečenko: Bogastvo kraške botanike

6 julija, 2021
GozdKrajinska arhitektura

Bas Smets, belgijski krajinski arhitekt: 32 brez, ki se držijo za roke

10 decembra, 2022
1 2 3

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo