»Problem (tudi) pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je neka samopromocija bivšega direktorja danes pripeljala do nekih nevzdržnih stanj in lobiranja, ki so bila že do skrajnosti – kako bi rekel – čudaška in samopromocijska, in to se mi je zdelo prav nenavadno v slovenskem prostoru.« To je edina obrazložitev ministra za kulturo Vaska Simonitija ob nedavni zamenjavi direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Izbor je trajal dolgo, razpis je bil večkrat ponovljen. Odločitev ministrstva je javnost presenetila, ker je Matevž Čelik muzej, ki ga je vodil od leta 2010, dobro prevetril in ga v desetih letih povzdignil v svežo in relevantno mednarodno institucijo.

Matevž Čelik je leta 2010 nasledil Petra Krečiča, ki je muzej vodil od leta 1978. Najprej je bil muzej v Plečnikovi hiši in je odigral pomembno vlogo pri odkrivanju takrat skoraj pozabljene Plečnikove dediščine. Leta 1992 se je preselil v Fužinski grad.

Pred desetimi leti, ko se je Peter Krečič upokojil in je vodenje prevzel Matevž Čelik, je muzej zaživel na novo. Postal je razpoznaven prostor, ki povezuje domačo in mednarodno strokovno javnost, hkrati pa je na široko odprl vrata tudi lokalnim skupnostim in širši javnosti. Muzej deluje na robu Ljubljane, a to »slabost« mu je uspelo obrniti v prednost. V desetih letih je Matevž Čelik dokazal, zakaj je dobro prevetriti ustaljene vzorce delovanja, še posebej v državnih institucijah na področju kulture in kreativnosti.

Novi direktor muzeja bo postal Bogo Zupančič, ki je bil do sedaj v MAO zaposlen kot kustos. Njegovo raziskovalno delo je obrodilo že več temeljnih del na področju arhitekturne zgodovine. Najbrž bo, glede na dosedanje delo, tudi kot direktor muzeja deloval vrhunsko.

Menjava je dvignila precej prahu, predvsem ker je Matevž Čelik s svojim vodenjem za muzej naredil velik korak. S pravnega vidika ni sporna, je pa presenetila strokovno javnost. V normalnih časih bi bila takšna menjava nekaj normalnega, pospremljena s kakšnim kritičnim komentarjem ali spodbudnim vpogledom v prid temu ali onemu kandidatu. V napetosti, kot jo živimo zdaj, pa je daleč od normalnega. Pri vsem je sporna predvsem edina argumentacija, ki jo je glede zamenjave podal minister: ta je čudaška, arogantna in žaljiva. Človeku, ki je v desetih letih s svojim predanim in strokovnim delom institucijo pripeljal na tako visok nivo, bi bilo minimalno dostojno podati pošteno, tehtno in argumentirano obrazložitev ob njegovi menjavi. To ne bi bilo le pojasnilo direktorju, ampak vsem nam, ki imamo Muzej za arhitekturo in oblikovanje radi.

Matevž Granda

Foto: Miran Kambič