• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
kolumne
/
29 novembra, 2021

Matevž Granda: Novi evropski Bauhaus

Ko je leta 1919 Walter Gropius ustanovil šolo Bauhaus, je z njo načrtoval projekt, ki naj bi trajal zelo dolgo. Imel je vizijo o novem povojnem svetu, ki bo temeljil na drugačnih vrednotah kot prejšnji. Šola je bila najprej v Weimarju (1919 - 1925). Leta 1925 pa so jo preselili v novo zgradbo v Dessau (avtor W. Gropius), ki je materializirala osrednje ideje gibanja. Danes si težko zamislimo, kako napredna je bila ta stavba v času, ko je bila zgrajena. Velike steklene površine, hibridna programska zasnova (predavalnice, delavnice, spalnice, jedilnice, … vse pod eno streho), estetika ki izhaja iz funkcije, vse to so le prostorske manifestacije ideje Bauhausa. Učni proces, kjer so se učitelji in učenci učili drug od drugega, kjer so skupaj živeli in ustvarjali je privabil in ustvaril velika imena umetnosti takratne Evrope.

Prepletanje likovne umetnosti, oblikovanja, arhitekture in glasbe, je stremelo k ultimativnemu celostnemu umetniškemu delu. Bauhaus stoji na prelomnici ročnih obrti in masovne proizvodnje. V delavnicah so imeli študentje na razpolago najsodobnejša orodja. Z njimi so sami izdelali pohištvo in opremo za šolo. Nekateri kosi, ki so takrat nastali, so še danes kultni izdelki industrijskega oblikovanja, kot na primer stol Wassily arhitekta Marcela Breuerja. S principom naredi sam so spoznavali lastnosti in omejitve različnih materialov. Drugi pomemben poudarek učnega procesa je bil tudi v spoznavanju samega sebe in lastnega bistva, od koder naj bi izvirala individualna ustvarjalna energija. Na šoli so imeli svoje gledališče in jazz band. Igrali so glasno, zabave so bile divje in dekleta so nosila hlače.

Tako kot je bila kontroverzna zgradba šole, je bil tudi njen učni proces. Zato niti ni presenetljivo, da je bila šola pogosto predmet političnih pritiskov. Gropius je to ponazoril z izjavo, da je Bauhaus kot politično nogometno igrišče. Zaradi pritiskov je 1928 odstopil. Nasledil ga je Hannes Mayer, ki je dal večji poudarek funkcionalizmu. Leta 1930 pa ga je nasledil Mies van der Rohe, ki je v celoti opustil vse politične aktivnosti šole. Sam je bil politično neopredeljen. A to ni zadržalo Nacional-socialistične stranke da leta 1933 ne bi ukinila šole, češ da je ne-nemška in degenerirana. Tako se je po le 14 letih Gropiusov projekt končal. Bauhaus se je vpisal v zgodovino kot eden od začetkov modernizma. Tako Walter Gropius, njegovi kolegi in nekdanji študentje, so v naslednjih letih v Evropi in Ameriki ustanavljali šole in širili ideje Bauhausa. Za naš prostor sta bila pomembna Avgust Černigoj in Edvard Ravnikar. 

Obnova Evrope po drugi svetovni vojni je temeljila na modernističnih načelih. Funkcionalistična arhitektura, očiščena okrasja grajena po meri človeka je zagotavljala dvig bivalnih kakovosti večjega dela prebivalstva. Čeprav Bauhausa ni bilo več, so se ideje Walerja Gropiusa uresničevale. Bauhaus je dokazal, da lahko industrijska masovna proizvodnja in dobro oblikovanje izboljšata vsakodnevno življenje mnogih.  A danes ime Bauhas za večino Evropejcev označuje nekaj povsem drugega. Leta 1960 je nemški poslovnež Heinz-Georg Baus ustanovil verigo veleblagovnic z gradbenim materialom. Njeno ime aludira na znamenito šolo. Z veliko mero ironije bi lahko našli celo konceptualne vzporednice: ves gradbeni material je dostopen vsakomur na enem mestu, vsak je lahko arhitekt ali oblikovalec, vsak je lahko učenec ali učitelj, vsak se lahko uči skozi praktično delo. A bolj kot vzporednice, so očitne razlike: vizionarske ideje Gropusa so stremele k popolnosti, Bausov Bauhaus pa je s splošno dostopnostjo gradbenih materialov ponudil tisto svobodo, ki se lahko sprevrže v neskončno pehanje po več in več. In prav to odraža sodobne družbene in prostorske probleme: prekomerno gradnjo, nepremišljeno degradiranje krajine, onesnaževanje in generiranje toplogrednih plinov. In da ne bo pomote, trgovska veriga ni kriva za probleme grajenega prostora, problem je sistemski.

Če je bil prvi Bauhaus akademski projekt na pragu nove dobe industrializacije in če drugi Bauhaus simbolizira sodobno gradbeno industrijo z vsemi prednostmi kakor tudi problemi, potem je tretji Bauhaus tisti, ki na temeljih prvega želi rešiti probleme drugega. Govorim o novi pobudi, ki je prišla s samega vrha evropske unije in za katero stoji predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Imenuje se Novi evropski Bauhaus. Naslanja se na gibanje iz začetka prejšnjega stoletja. Vrednote Bauhausa postavlja v aktualni globalni kontekst, ki ga določajo klimatske spremembe, onesnaževanje, digitalizacija in demografska eksplozija. Zgradbe in infrastruktura prispevajo 40% izpustov toplogrednih plinov in za njihovo gradnjo se v večji meri uporablja beton in jeklo, katerih proizvodnja je energetsko zelo potratna. Cilj gibanja je, da bi Evropa do leta 2050 postala klimatsko nevtralni kontinent. Gibanje se zaveda, da ni rešitev le v zmanjševanju emisij, ampak v vzpostavljanju novih ekonomskih in ekoloških modelov. Še več: Novi evropski Bauhaus želi biti predvsem nov kulturni projekt, kot navaja pobudnica v predstavitvenem dokumentu.

Če je Bauhaus pred stoletjem želel izboljšati življenja milijonov z industrializacijo in oblikovanje, želi novi Bauhaus doseči isto, le da v ospredje postavlja naravne materiale in digitalizacijo.  Novi Bauhaus v tehnološkem smislu ne prinaša nič novega, še posebej ne v primerjavi s tistim izpred 100 let. Povzema in združuje pristope, ki so v ospredju že zadnje desetletje: gradnja z naravnimi materiali, digitalizacija načrtovanja BIM, klimatsko nevtralna mesta. Po mojem mnenju je največja vrednost pobude v tem, da različne iniciative, ki nastajajo od spodaj navzgor in se rojevajo po vsej Evropi (gradnja z zemljo, skrb za dediščino, naravna gradnja, novi ekonomski modeli cenovno dostopnih stanovanj) dobijo politično spodbudo, da izboljšajo obstoječi svet. V tem vidim priložnost, da Novi Bauhaus nasledi izvirnega. Če pa bi se pobuda zbirokratizirala in ujela v aktualna politična polariziranja, bi pa lahko postala le še en nov poligon za izrabljanje javnih financ in ustvarjanje novih neravnovesij. To bi bila izgubljena priložnost.

Napisal: Matevž Granda

 

 

  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiGašper Fabijan: Arhitektura iz zemlje
NaslednjiProstor vmes: Ureditev okolice Doma starejših občanov Krško – Zelen obodNext
Povezani članki
Loading...
kolumne

Katarina Gomboc Čeh: V iskanju zaklonišča

15 januarja, 2021
kolumne

Katarina Gomboc Čeh: Adijo, Ljubljana

13 novembra, 2021
Arhitekturadelokolumne

Matevž Granda: Koliko ste pripravljeni plačati za nagrado?

20 maja, 2019
Arhitekturakolumne

Katja Perat in Peter Karba: NAJPREJ S FOTOAPARATI, NATO S TANKI

10 avgusta, 2016
kolumne

Katarina Gomboc Čeh: »Kako veliko stvari je, ki jih ne potrebujem!«

27 julija, 2021
Arhitekturakolumne

Portret mesta: Tbilisi

26 maja, 2019
kolumne

Jernej Stritar: Manj oblikovanja, več o oblikovanju. Se splača.

17 novembra, 2016
kolumneKrajinska arhitekturakritika

Živa Pečenko: Blišč in beda mladih slovenskih krajinskih arhitektov

5 julija, 2022
1 2 … 38

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo