• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Vizije
/
11 julija, 2021

Miloš Kosec: Hiša za lenobo

»Ne početi ničesar je najtežja stvar na svetu,« je zapisal Oscar Wilde. Morda je hotel svoji dobi, ki je bila obsedena z delavnostjo in produktivnostjo, vreči še eno rokavico v obraz. Pisatelj se je navsezadnje preživljal ravno s smešenjem konvencij pozne viktorijanske družbe. Po drugi strani pa stavek nima Wildovega običajnega značaja briljantnega paradoksa – kvečjemu le pridih malce žalostne, v usodo vdane ironije. Lenoba je namreč senčna dvojčica civilizacije, javno sramotena in preganjana, obenem pa skrivoma zaželena. Zato je bilo vedno vsaj malce sumljivo javno priznati, da uživamo v lenarjenju. Ker je lenoba tudi eden izmed sedmih smrtnih grehov (menda spada pod delovno področje peklenskega demona Belfegorja), je mimogrede lahko vodila tudi do večne pogube. Ljudje, mesta, države, gospodarstvo, infrastruktura in stroji so se menjali in spreminjali, lenoba pa je ostajala na prvi pogled enaka, pasivna in zaničevana. Kadar so se norčevali iz »preprostih ljudi«, je bila lenoba malce smešna: srednjeveška Indija Koromandija s pečenimi piškami, ki letijo lenuhom v usta, je takšen narobe svet, komičen zaradi svoje absurdnosti. Kadar so jo uzrli nad sabo, je bila zlonamerna in nemoralna: bogati rentniki in izkoriščevalci socialnih podpor, dva ekstrema družbene lestvice, se z lenobo staknejo v skupnem zaničevanju produktivnih delovnih ljudi, razporejenih na vmesnih družbenih klinih. Vedno pa je lenoba ostala odmik od norme. Mik počitnic in »dolce far niente« ter prekletstvo materialnega in duhovnega propada – lenoba ima vedno v sebi obe plati.

Vendar pa je lenoba danes nekoliko drugačna. Ne izganjajo je le papeži in duhovniki, zavodi za zaposlovanje in abstraktna morala. Najbolj neugnan preganjalec lenobe je postal – vsakdo sam. Kazni z večnim pogubljenjem večina ne jemlje prav resno, in načeloma bi se lahko vsakdo svobodno odločil za lenobno življenje, če bi imel za to le dovolj sredstev. Pa vendar neaktivnost ostaja skoraj enako nezamisljiva kot lenoba v tlačanskem življenju pred tisočletjem. Danes vse brni od – vsaj teoretične – aktivnosti. Na ulici in po telefonih odzvanja: aktivno, živahno, mudi se mi, nimam časa; te besede so bolj običajne. Novejši pa so še pred nedavnim nezamisljivi vzkliki na družabnih omrežjih, recimo: »Juhu, ponedeljek je tu.« V angleških življenjepisih in prijavah za delovna mesta je postala že skoraj obvezna značajska lastnost »strast pri delu« (v slovenščini se ta profanizacija strasti še ni čisto udomačila). Danes torej ni dovolj, da delaš tako dolgo in zavzeto, kot to od tebe zahtevata služba in zakon, ampak moraš poleg tega vsem okrog sebe, še posebej pa samemu sebi, dokazovati še presežen in skoraj ekstatičen užitek pri delu. Časovno in čustveno predanost delu omogočajo in obenem potrjujejo družabna omrežja, pametni telefoni in elektronska pošta, zaradi katerih lahko delamo vedno in povsod. Informacijska tehnologija bi lahko omogočila osvoboditev ljudi od nenehnega dela, pa smo jo raje uporabili za še bolj intenzivno prepletanje vsakdana z delom. Odhod domov ni več začasna obljuba neaktivnosti – nasprotno, dom je postal samo eno izmed delovnih mest. Nekoč v prihodnosti bo naša obsesija z ekstatičnim, samozadanim čezmernim delom gotovo snov za satiro in verjetno tudi za neusmiljeno norčevanje. Danes pa se nam zdi tako samoumevna, da o njej ne razmišljamo kaj dosti. Pa to ne pomeni, da smo lenobo uspešno izgnali. Prisotna je že v načinu razmišljanja o delu: nadeli smo si plašnice, ki ne vidijo onkraj delovnega tedna. Prav perverzna lenoba je, izčrpavati se v samouresničevanju dan na dan, dokler ne prepoznaš več razlike med ponedeljkom in praznikom. To je dolgočasna lenoba, lenoba duha. Njene naravne nasprotnice: žlahtne, čezmerne, transgresivne, dionizične lenobe, pa je vedno manj. To je tista lenoba, za katero sta potrebna živahen duh in znanje o uživanju; lenoba, ki mimobežni svet za trenutek napravi viden, ki ustavi tekoči trak in ki odveže od zahteve po rasti in samouresničevanju. Takšna lenoba se ne pretvarja, da je aktivna, in ravno zato lahko postane igriva in, paradoksalno, kreativna. Takšna lenoba je umetnost, in morda res najtežje dosegljiva stvar na svetu. Obenem pa je umetnost oblika takšne brezkoristne lenobe, zato ni čudno, da je ravno v polju umetnosti v zadnjih sto letih nastal edini upoštevanja vredni premislek o lenobi in neaktivnosti.

Marcel Duchamp, začetnik konceptualne umetnosti in readymada, je nekoč izjavil: »Ponosen sem, da sem v umetnosti slavil lenobo.« In to ne kar kakršnokoli lenobo – Maurizio Lazzarato jo je poimenoval kar »Vélika lenoba, ki je umetniški svet stresla bolj radikalno in trajno kot vseh 50.000 Picassovih umetniških del«. Duchamp je z velikimi koraki uvedel nedelo ne le v umetnost, ampak tudi v mišljenje. Lenobni umetnik-boem, ki se v svojem ateljeju s pipo v ustih in z golim modelom pred sabo posmehuje meščanski morali, je sicer mnogo starejši kulturni stereotip. Vendar pa Duchamp ni bil tradicionalni umetniški brezdelnež; sovražil je dejstvo, da je umetnosti dodeljeno posebno, od družbe skrbno ločeno mesto, medtem ko mora ostalo človeštvo v potu in zavisti svoje dni preživljati v nenehnem delu. Duchampovo osrednje umetniško delo je bilo zato morda kar njegovo življenje, v katerem se je po svojih močeh ločil od zahteve po nenehnem delu ravno zato, da bi lahko ustvarjal in živel človeka vredno življenje. Razgradil je povezavo med delom in ustvarjalnostjo. Delati zato, da lahko preživiš, je samoumevno. Duchampov dodatek tej samoumevnosti pa je bila ugotovitev, da je ta samoumevnost obenem barbarska: »Sramotno je, da smo še vedno prisiljeni delati samo zato, da preživimo.« Boj za lenobo je bil zato v njegovih očeh tudi boj proti »vsem tistim malim pravilom, ki velijo, da ne dobiš hrane, če nenehno ne kažeš znakov aktivnosti in produkcije«. Zato se je ukvarjal z idejo, da bi ustanovil »Dom za lenobneže«, kjer bi veljalo pravilo, da ne smeš delati. Lenoba bi v takem varnem in stimulativnem zavetju oblikovala popolnoma nov način dojemanja prostora in časa. Duchamp pa je bil prepričan, da bi imel takšen dom mnogo manj stanovalcev, kot bi si morda mislili. Strinjal se je z Wildom, da »pravzaprav ni lahko biti zares len in nič ne delati«.

Resnici na ljubo so današnji prekarni umetniki verjetno najmanj lenobni ljudje na svetu. In ravno zato je delo, z njim pa tudi lenoba, postalo osrednja umetniška obsesija. Duchampu je pritegnil Kazimir Malevič z besedilom Lenoba – prava resnica človeštva, pozneje pa tudi Mladen Stilinović s svojo Hvalnico lenobi. Arhitekti, ki nam je Duchamp v nekaj besedah že pred stoletjem orisal konture zares sodobne hiše, Doma za lenobneže, tu zaostajamo. Leni smo za svojim nenehno prižganim ekranom in v nabiranju brezštevilnih delovnih ur, namesto da bi se urili za boj za pravico do lenobe. Takšen boj danes ni povezan s parazitsko in sebično željo po Indiji Koromandiji, ampak je, nasprotno, spopad za človeka vredno življenje, katerega vrednost ni vezana na produktivnost in na tržne skoke in padce; je zahteva po mišljenju novih idealov. Svet, v katerem bo trda lenoba bolj občudovanja vredna kot trdo delo, ne bo svet zabušantov in lenuhov, ampak na novo definiran prostor svobode. Stari ideal odveze od prisile dela je z avtomatizacijo, informacijsko tehnologijo, možnostjo univerzalnega temeljnega dohodka in znanstvenim napredkom bliže kot kadarkoli. Prava in problematična lenoba je ravno naša nezmožnost, da bi mislili nove stvari, da bi si upali oblikovati nov svet in da bi bili dovolj pogumni, da bi se osvobodili nepotrebnega mentalnega in fizičnega suženjstva. Lenoba se zares začne, ko vsako jutro prižgemo računalnik in se pripravimo na nov deseturni delavnik.

Napisal: Miloš Kosec

Naslovna slika: Pieter Bruegel

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiRazpis za delovno mesto: arhitektura/publicistika
NaslednjiPeter Kuntarič: Nalijmo si …Next
Povezani članki
Loading...
arhitektkeArhitektura

Breda Bizjak, BB Arhitekti: Novi pogoji za mestne skrivalnice

15 oktobra, 2021
Arhitektura

Studio Aino: Suwon, korejski bistro v Ljubljani

13 novembra, 2017
ArhitekturaGalerijeIntervju

Intervju: Galerija Dessa

11 februarja, 2021
Arhitekturakolumne

Nina Granda: Uvodnik v prvo številko revije Outsider

6 maja, 2018
ArhitekturaIntervjuOsebnosti

Ivan Juretić: Kaj bi z milijonom, če pa lahko letim

17 decembra, 2019
ArhitekturaOsebnosti

Zaha Hadid (1950- 2016): POT NAPREJ

31 marca, 2016
Arhitektura

PROSTOR SREČEVANJ

26 februarja, 2016
ArhitekturaOblikovanje

Arch Lab: Nadaljevanje

11 avgusta, 2020
1 2 … 165

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo