• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,kolumne,Razmislek
/
25 septembra, 2020

Miloš Kosec: Kako postaviti spomenik?

V tujini je zadnja leta vroča tema, kako rušiti spomenike. Seveda pri nas spet nekoliko zaostajamo za svetovnim tempom, in to ni vedno slabo. Spomeniki predstavljajo izraz javnega spominjanja obdobja, v katerem so nastali. Seveda so lahko že v času svojega nastanka problematični, ali pa problem postanejo pozneje. Vendar pa so samo simptomi preteklih in aktualnih zaslug ali krivic, ne pa njihov izvor – nihče ne pričakuje, da bo Vodnikov spomenik še naprej zlagal pesmi, bronasti Maister in njegov konj pa urejala odnose z Republiko Avstrijo. Kljub temu pa imamo do spomenikov nenavadno zapleten odnos – od njih pričakujemo preveč in jih obenem ne razumemo zares. Zato se pri rušenju spomenikov vedno približujemo na pol magičnemu ravnanju, podobnega zaklinjanju z besedami. Podiranje spomenikov ne spreminja zgodovine – spreminja pa podobo našega trenutnega spopadanja z zgodovino in lahko bistveno vpliva na gradnjo identitete ter zgodovinskega spomina v prihodnosti. Pred nekaj meseci sem se v članku »Kako podreti spomenik?« na spletni strani revije Outsider spopadel z dilemo, kako bi morda lahko ravnali s spornimi spomeniki, in ugibal, da je sanitarni izbris spornih spomenikov bolj problematičen kot njihova rekontekstualizacija, torej njihovo nenehno rušenje, ki se nikoli ne izpolni v popoln umik, v totalno odstranitev. Pravo vprašanje je torej, kako lahko sporne spomenike vsaka generacija vedno znova ruši, ne pa, kako lahko z izbruhom kratkotrajnega ogorčenja in pravičniške akcije uredimo spomin enkrat za vselej. Kot dobro vemo, se potlačeni spomini radi vračajo v najbolj nepredvidljivih – in problematičnih – oblikah.

Nisem pa predvidel, da terja moje stališče še eno, dopolnjujočo ugotovitev, komplementarno tezo o postavljanju spomenikov. Kako spomenike postavljati, ne da bi jih zares dokončno postavili na piedestal, prerezali trak in se jim ob zvokih pihalne godbe poklonili, kot da smo še vedno v provincialnem mestu devetnajstega stoletja? Postavljanje bronastih soh zaslužnih mož (kdaj pa kdaj pa že celo tudi žena!) je že dolgo časa brezupno zastarela spominska praksa, zato se mi zdi, da je samo še rušenje obstoječih spomenikov bolj nezaslišano od postavljanja novih. Kaj pa se zgodi, če namesto novih bronastih soh postavljamo stare, ki so na istem prostoru in celo na istem piedestalu že stale?

Maršal grof Radetzky

To vprašanje v Ljubljani ni več teoretična dilema, temveč čisto realna zagata. Govori se namreč, da naj bi že v mesecu ali dveh na prazen piedestal pred Tivolskim gradom nazaj postavili kip maršala Radetzkyja, ki je tam stalo vse do prevrata leta 1918. Radetzky je živopisana osebnost, morda zadnji res veliki habsburški vojskovodja, češki aristokrat in človek, ki je intimno povezan z našimi kraji, predvsem s Tržičem in Ljubljano, kjer je imel posesti in bivališča. Za sabo ima mnogo različnih spominov in vrednotenj: izmenično je bil tlačitelj liberalnih upornikov leta 1848 in cesarski junak v italijanskih vojnah, častni meščan Ljubljane, eden izmed ključnih oseb v razvoju osrednjega mestnega parka Tivoli. Po svoji smrti je poleg cesarske družine postal eden izmed osrednjih simbolov stare, nadnacionalne Avstrije – Radetzky marš me je pozdravil danes na tretjem programu Radia Slovenije, ob zvokih »njegove« koračnice pa se še sto let po propadu monarhije vrtijo maturanti. Gre skratka za vojskovodjo, ki je pri nas bil in je na nek način še vedno pretežno pozitivno zapisan – njegov spomenik je skupaj s tistim v parku Zvezda ob prevratu in koncu prve svetovne vojne leta 1918 pač padel predvsem v duhu obračunavanja z ravnokar propadlim režimom in osovraženo vojno, manj pa kot izraz zamer in krivic, povezanih z upodobljencem. Zares je škoda, da smo v našem prostoru pri vsakem prevratu najprej skrbno počistili z vsemi »bivšimi« spomeniki. Zato se še vedno zdi, kot da zgodovino po vsakem prevratu pišemo na novo. V naših deželah smo očitno vedno verjeli, da bomo z uničenjem simptomov pozdravili tudi bolezen. Radetzky pač nikoli ni bil pravi problem.

Drugi nekdanji ljubljanski spomenik Radetzkyju v Zvezdi

Problem pa je vračanje že pred sto leti podrtih spomenikov na njihovo nekdanje mesto. In to na netransparenten način ter brez javne debate. Bomo slej ko prej s piedestala pred Sodno palačo vrgli tudi Miklošiča in ga nadomestili z glavo Franca Jožefa, ki je tam stala do leta 1918 in je predstavljala priljubljenega cesarja? Bomo Sidru na podstavku v Zvezdi dodali še kralja Aleksandra in poleg njega še drugo ljubljansko kiparsko upodobitev Radetzkyja? Tako, kot je bil proces denacionalizacije samo obratna ponovitev krivic nacionalizacije oziroma udejanjanje prepričanja, da lahko krivice popraviš samo z novimi krivicami, se nam očitno nekaj podobnega začenja odvijati tudi na polju spomenikov: s ponovnim postavljanjem starih spomenikov urinega kazalca namreč ne bomo zavrteli nazaj. Ponovno postavljanje spomenikov ni enako izbrisu stoletja, ki nas loči od njegove odstranitve. Naj nekaj podobnega ilustriram z nekoliko novejšim spomenikom: tako, kot bi bilo nezaslišano podiranje spomenika Borisu Kidriču pred Predsedniško palačo, bi bilo nezaslišano tudi postavljanje novega spomenika Borisu Kidriču. Zato sem prepričan, da je glavna umetniška naloga v javnem prostoru danes učenje, kako podirati spomenike, ne da bi jih kdaj dokončno podrli, in tudi, kako postavljati spomenike, ne da bi jih kdaj zares postavili. To pa poleg eksperimentiranja z novimi sodobnimi spominskimi in spomeniškimi praksami pomeni predvsem odpiranje javne debate, s čim napolnjujemo javni prostor in predvsem, kaj želimo s tem doseči.

Miloš Kosec

Podprite ustvarjanje revije Outsider in se nanjo naročite.

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiMario Furčić: Hiša Franco
NaslednjiP Plus arhitekti: Apartma KGNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Some Place Studio: Pisarne SML

2 septembra, 2019
Arhitekturadelokolumne

Matevž Granda: Ne globalno segrevanje ne meteor, pokončala nas bo birokracija

18 februarja, 2019
Arhitektura

Umetnost hoje po vodi

5 julija, 2016
Arhitektura

FUTURE ARCHITECTURE: LETO II

16 novembra, 2016
Arhitektura

ZAMUJENE PRILOŽNOSTI ALI LJUBLJANSKI RAZVOJNI PREBOJ? DELAVNICA MOŽNIH PRIHODNOSTI STOŽIC

4 novembra, 2015
kolumneKratke zgodbe

Aleksander Vujović: Mladenič in morje

4 avgusta, 2020
Arhitektura

Studio 1991: Pisarne T68

31 oktobra, 2019
Arhitektura

idea:list studio: Stanovanje Pod streho

8 septembra, 2019
1 2 … 193

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo