Dekleva Gregorič arhitekti: sodobna kraška hiša
Mobilnost spreminja način življenja. Danes se veliko govori o negativnih okoljskih vplivih razpršenih mest. Suburbanizacija osiromaši naravno krajino in pomeni velik okoljski problem s prometnega vidika. Načrtovanje prostora je podrejeno merilu avtomobilov, in ne človeškemu merilu. Tako okolje je manj kakovostna za bivanje.
Tržaško zaledje je v tem pogledu nekaj posebnega. Zadnjo polovico stoletja je bilo odrezano z državno mejo, ki je preprečevala razpršeno širtev. Zato so mesteca in vasice na slovenskem Krasu ostali dokaj neokrnjeni. Avtohtona zasnova kamnitih vasic ponuja popolnoma drugačno kakovost kot razpršena suburbanizacija. Hiša na Krasu arhitektov Dekleva Gregorič je vzorčni primer, kako v občutljivem okoju ohranjati prvobitno sožitje naravnega in grajenega.
Hiša stoji na robu kraške planote, v bližini Sežane in Trsta. Lastnik ima svoje podjetje v Miljah pri Trstu. Do tja je 30 minut vožnje z avtom, do središča Trsta 23 minut in do Sežane 11 minut. V drugačnih okoliščinah bi bil ta prostor že posejan z množico individualnih predmestnih hiš.
Hiša stoji na robi vasice. Njen prostor je ograjen z organskim betonskim zidom, ki sledi robu ceste, kot je to običajno za zidove na Krasu. Zid ni meja, zid je red v prostoru. Arhitekti so se pri snovanju hiše naslanjali na arhetipske podobe kraških kamnitih hiš. Te so bile kamnite v celoti. Monomaterialnost je bila izhodišče arhitekturi. Lupina objekta določa njegovo notranjost. Ta je en sam odprt volumen, v katerega so umeščeni posamezni vsebinski sklopi kot zaprte škatle: spalnica, otroška soba in sanitarije. Volumen govori o zgodovinskem kontekstu, material in odprtine na fasadi pa o spoju tradicije in sodobne arhitekture.
Če bi želeli hišo, ki bi bila sredi neokrnjene narave, v zavetju kamnite vasice, s pogledi na polja in vinograde ter hkrati blizu velikega mesta, nakupovalnih središč in živahnega nočnega življenja, bi se nepremičninskim agentom to zdela lepa šala. Pričujoča hiša pa dokazuje, da je tak spoj mogoč. Mobilnost omogoča bližino, arhitektura pa je orodje, ki združuje nedzdružljivo.
Napisal: Matevž Granda
Fotografije: Janez Marolt
tlorisa pritličja in nadstropja
prerez
prerez
fasade
…
Podatkovnik:
Projektna ekipa: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Lea Kovič, Vid Zabel
Kje: Vrhovlje, Slovenija
Datum projekta: 2011– 2012
Zgrajeno: 2014
Površina: 92 m²
Dekleva Gregorič so za Kraško hišo v izjemno obsežni konkurenci prejeli nagrado revije AR za eno izmed najlepših hiš sveta 2015.
Tina Gregorič in Aljoša Dekleva sta izbrana za avtorja letošnjega slovenskega nacionalnega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu. V marčevski številki revije Outsider bomo z njima objavili intervju. Bienalu bomo posvetili tudi posebno poglavje; Na fronti. Naročite revijo: 4 številke, skoraj 800 strani kakovostnih avtorskih vsebin, 25€.