• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Dogodki,Vizije
/
7 marca, 2019

Vasa Perović: NUK II – Magnet, socialna platforma, živo središče mesta

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Intervju z enim od avtorjev zmagovalnega projekta za NUK II, Vaso J. Perovićem

 Pogovarjala se je: Ajda Bračič

 Mineva sedmo leto, odkar je na novem natečaju za stavbo NUK II zmagal projekt biroja Bevk Perović arhitekti, na prazni zaplati prostora med Zoisovo in Slovensko cesto pa še vedno vztraja parkirišče. Kje se je zalomilo? Projekt, ki ga je pred tem, leta 1989, s sodelavci oblikoval Marko Mušič, je do leta 2012, ko je bil izveden nov natečaj, po mnenju stroke, bistveno zastarel. Bomo z gradnjo NUK II čakali tako dolgo, da bo zastarel tudi že projekt Bevk Perović arhitektov?

 Kaj mislite, zakaj je stroka zahtevala ponovitev natečaja za NUK II? V čem je nova zasnova sodobnejša?

To morate vprašati njih. Jaz lahko govorim le o svojem tolmačenju in razumevanju tega procesa. Predhodni projekt je tipološko pripadal modelu knjižnice, ki je bil v veljavi do takrat, in zdi se mi, da je bila problematična ravno obrabljenost te tipologije. Za vsako tipologijo pride trenutek, ko jo je treba redefinirati, to ne velja le za knjižnice, ampak za vse objekte, predvsem javne. V današnjem času je knjižnica zagotovo ena od tipologij, ki jih je treba močno redefinirati. Knjižnica je seveda še vedno hiša za knjige, a je v zadnjih dvajsetih letih doživela veliko spremembo v smeri ideje o socialni platformi, v tem primeru platformi univerze. Še vedno pa ostaja skladišče knjig in upravno središče s pisarnami za zaposlene v knjižnici. Tu gre manj za arhitekturno ikonografijo, ki bi se spreminjala, in bolj za fundamentalno spremembo v načinu mišljenja o programski vsebini. Ko smo po koncu natečaja pregledovali druge poslane rešitve, smo se spraševali o tem, komu je knjižnica v bistvu namenjena: zaposlenim v knjižnici ali zunanjim uporabnikom? Je to prostor, ki se mora odpirati navzven, ali naj sledi definiciji knjižnične arhitekture, kakršna je veljala od 18., 19. stoletja? Pri mnogo projektih je šlo za bistveno povečanje števila pisarn in tako pravzaprav za poslovni objekt, iz katerega čitalnice izginjajo oziroma so izdolbene v prostor pisarn.

Sprememba glede na Mušičev projekt je torej …

… predvsem tipološka, ne ikonografska. Gre za spremembo pomena knjižnice od skladišča z dostopom do knjig proti socialni platformi.

Kakšen je bil proces dogajanja, odkar je bil vaš predlog izbran kot zmagovalni?

Tu je več težav. Prvič, in to je nasploh značilno za slovensko politiko: vsaka nova politična situacija projekte pretekle politike šteje za »tuje« projekte. To je usoda večine javnih projektov, saj je v njihovi naravi, da trajajo dalj časa kot ena vlada. Projekt za NUK II se je začel v eni vladi, svoje natečajno življenje pa je končal v drugi vladi. Kljub temu smo nekako poskušali začeti delo in vse ljudi, ki so bili pri izdelavi projekta relevantni (arheologe, mestne urbaniste, mestnega arhitekta), vključiti v nadaljnje delo za idejni projekt, ki smo ga tudi izdelali. Stvar pa se je ustavila zaradi finančne krize – no, nominalno zaradi finančne krize. Projekt je bil začet, po koncu natečaja je stvar napredovala. Tudi natečajna ekipa se je precej razširila, vključili smo relevantne institucionalne dejavnike, prišlo pa je tudi do sprememb v vodstvu samega NUK-a. Glavni razlog za zaustavitev dela pa je to, da je prišlo do finančne krize. Financ je zmanjkalo tudi že za projektiranje, ne samo za izvedbo. Po drugi strani pa smo bili že zadnji dve leti pod predhodno vlado zelo ponosni, da smo nenadoma zunaj krize. Seveda se človek sprašuje, zakaj projekt še vedno stoji. Zakaj so javni projekti obsojeni na ta status quo? V tem pogledu NUK II ni izoliran, saj enako velja za praktično vse javne projekte zadnjih petnajstih let.

This image has an empty alt attribute; its file name is z-gradu-1-copy-900x597.jpg

Kaj pa vi mislite, zakaj NUK II še vedno stoji, ali bolje, zakaj še ne stoji? Imate morda kaj več vpogleda v proces?

Ne vem, kaj je vsebina koalicijske pogodbe trenutne vlade. V tem iskanju konsenzov nihče ne vidi več javnega interesa, kaj šele javni prostorski interes. Vedno so pomembnejši, če se tako izrazim, »praktični« vidiki življenja: povečanje plač, povečanje pokojnin, boljša zdravstvena zaščita, o kateri med drugim poslušamo že trideset let, pa se še ni izboljšala, čeprav je imela vsaka vlada namen, da jo izboljša. Ampak veliki javni projekti so poganjalci ne samo kulture, temveč tudi gospodarstva – mimogrede, vedno je problem s kulturnimi projekti, ker kulturo vsi obtožujejo, da je porabnik denarja, nikdar potencialni ustvarjalec denarja. To je zelo ozkogledo, saj kultura ustvarja potencialne učinke, ki jih je nemogoče izmeriti, med drugim zagotovo tudi denar. Vidimo le povezavo med A in B, ki proizvedeta C, v resnici pa je tu lahko še D, ki ga je težko izmeriti. Ta »kšeftarska« narava je za javne projekte še posebno pogubna. Morda sem do politike preveč kritičen, a že zadnjih petnajst let se ves čas ukvarja z »nujnimi« političnimi problemi, nima pa nobene jasne vizije razvoja. To velja tako za vizijo arhitekture kot tudi za strateške opredelitve na splošno.

Edina strateška opredelitev, ki jo trenutno imamo, je tista o drugem tiru. O njem poslušamo tri leta bolj intenzivno, prej pa smo že deset let. Drugi tir se seveda še vedno ne dogaja, vsi imamo vtis, da gre po eni strani za veliko krajo ali veliko »mučko«, po drugi strani pa za velikanski potencialni napredek. Nihče od nas pa tega projekta v resnici ne razume. In to se znova in znova izkazuje kot osnovna in edina vizija vlade o naslednjem koraku. Sam mislim, da sta družba in država bistveno bolj kompleksna, celovita zadeva, ki jo je treba razvijati na več frontah, ne pa z enim samim strateškim projektom.

 Kako daleč so pripeljani načrti za NUK II? So vse faze projekta pripravljene?

Narejen je idejni projekt. Usklajen je z vsemi dejavniki, ki bi bili pomembni pri nadaljnjem načrtovanju: od višine strehe, ki jo je določil mestni arhitekt, do vključevanja arheologije, spomeniškega varstva. Sreča pri tem je, da je bila arheološka dediščina tu znana, da je na neki način že integrirana v projekt. Natečaj je bil zastavljen tako, da si moral spodaj zavarovati to arheologijo in čeznjo postaviti knjižnico. Naš projekt je predlagal nekaj malce drugačnega. Arheologija je seveda imanentna celotnemu središču Ljubljane in način, na katerega jo naš projekt integrira, je zanimiv, vključuje jo v osnovni, javni del knjižnice. Nismo želeli ločevati knjižnice od javnega dela in javnega dela od arheologije, temveč smo poskusili vzpostaviti integrirani model. Seveda smo upoštevali potrebo po javnem prostoru in potrebo po ohranjanju občutljivih ostankov. To je bila razlika v primerjavi z drugimi projekti, ki so želeli vzpostaviti ločeno muzejsko plast. Pri nas pa je nulti nivo knjižnice potisnjen v tla, na nivo arheoloških izkopanin. Tudi vsa geometrija je nastala na odnosu med ohranjanjem izkopavanj in potenciali konstrukcije. To ljudje potem vidijo kot čudno, nenavadno geometrijo te škatlice. Vidijo le stebre – pa so ti nastali kot podaljški fundiranja ob arheoloških izkopaninah. Na neki način se mi zdi, če govorim samo o našem projektu, da je poskusil vzpostaviti pozitiven dialog z zgodovino in načeti temo univerzitetne knjižnice. Je zelo odprt, tudi v dobesednem smislu: vrat je v projektu zelo malo, enako je s stenami. Vsi inštalacijski sistemi so integrirani, zato je sten lahko malo. Hiša samo sebe anticipira kot ruševino, ni predelnih, »knauf« sten. Cilj je bil narediti ogromno odprto hišo, kot srednjeveško katedralo. Odprto, prazno in takšno, da omogoča katerikoli model poselitve skozi čas.

Kaj pa odnos novi NUK – stari NUK?

Stari NUK ni le Plečnikova mojstrovina, ampak je tudi ključnega pomena za slovensko narodno zavest. Obstaja neka arhitekturna primerjava: da sta cardo in decumanus interpretirana kot prostor tega velikega čitalniškega prostora pri Plečniku, zdaj pa se ta čitalniški prostor dogaja v enem nivoju, kot ena velika soba, ki se razsloji v posamezne platforme, po proporcih po naključju podobne Plečnikovim, čeprav jih narekujejo ostanki Emone spodaj, na tem stičišču carda in decumanusa pa se vzpostavi tudi glavno komunikacijsko jedro v stavbi. Zgodovina vedno nekako določa našo sedanjost in našo prihodnost, toda v našem primeru je bila neposredno uporabljena kot produkcijski model za arhitekturo.

Kakšen pomen bi imela zgraditev stavbe NUK-a II?

Morda je bilo v natečaju nejasno izraženo, a namen NUK-a II je bil, da se znotraj iste institucije narodna in univerzitetna knjižnica razdelita, in mi smo se ukvarjali predvsem z univerzitetnim delom. V kontekstu ljubljanske univerze, ki je razsejana po mestu kot nekakšni konfeti, je obstoj ideje o centru univerze izjemno pomemben tudi za univerzo samo. Tudi sama za zdaj ne razume potenciala tega projekta – da je za njen razvoj pomemben tudi prostorski razvoj. Univerza zdaj govori o selitvi na periferijo, kar je popolnoma narobe. Ljubljana je premajhno mesto, da bi svoje urbano življenje utemeljevala na populaciji, ki živi v centru Ljubljane – te populacije pravzaprav ni! Študenti so idealni poganjalec mestnega življenja. Center univerze ne more biti stavba sedeža oz. rektorata, temveč mora biti tam, kjer se zadržujejo študenti univerze. Nova stavba NUK-a bi imela izjemen potencial, da postane ravno to. Da postane magnet in socialna platforma in živo središče univerze. To nima zveze z našim specifičnim projektom – gre za pomen NUK-a II glede na lokacijo in vsebino.

Študentje so s protesti ustavili gradnjo Mušičevega NUK-a. Ni pa (do zdaj) v javnosti glasnega poziva za gradnjo NUK-a II. Kaj mislite, zakaj je tako?

Ne vem, ali so to ustavili študenti. Začeli so proces prepoznavanja, opozarjanja na to, da je prejšnji projekt izjemno zastarel. Res bi me zanimalo, kaj bi o tem vprašanju rekli študentje. Ti, ki jih imamo na fakulteti zdaj, v času našega projekta po večini še niso študirali. Ti, ki pa so takrat opozarjali na zastarelost, so že zunaj – to je pač narava univerze, da študij traja pet let. Ti novi pa za zdaj ne izražajo preveč mnenja o ničemer, mogoče je razlog splošno pomanjkanje zanimanja ali pa neprepoznavanje pomembnosti vzpostavitve novega centra univerze. Univerza je razdeljena na posamezne fakultete in vsaka izmed njih ima avtonomijo, zato študentje po mojem nimajo unitarnega občutka, da pripadajo univerzi. Pripadajo fakulteti. Prej imajo profesorji občutek pripadnosti univerzi. Malo je socialne interakcije med študenti različnih fakultet. Pa še zelo malo lokacij je, kjer sploh lahko srečuješ ljudi z drugih fakultet – razen NUK-a, seveda.

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiArhein: Stanovanje Situla
NaslednjiProtivrednost NUK IINext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaZbita zemlja

Wallmakers: Shikhara

23 julija, 2020
ArhitekturaUmetnost

Vladimir Perić Talent: Nebotičnik za ptice na Reki

4 marca, 2020
Arhitektura

Ustvarjalna tovarna

21 avgusta, 2017
Arhitekturakolumne

Obrat od betona?

20 februarja, 2020
Arhitektura

EDO festivalske beležke: Bloki

10 oktobra, 2019
Arhitektura

Miloš Kosec: Arhitekturno zapeljevanje

26 julija, 2018
Arhitektura

Svet vmes: Šolski trg pred Gimnazijo Poljane

2 februarja, 2021
ArhitekturakritikaStanovanjske politike

Miloš Kosec: Deluxe arhitektura

23 oktobra, 2019
1 2 … 157
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo