Nacionalni stanovanjski program, ki smo ga predstavili pred kratkim, je odličen primer ‘top-down’ strategije nacionalnega prostorskega načrtovanja. Tokrat pa razglabljamo o tem, kako ‘bottom-up’ akterji že dolgo aktivno spreminjajo našo prostorsko vsakdanjost in kako– s pomočjo medsebojnega povezovanja in vključevanja šriše javnosti – postajajo vse pomembnejši faktor pri postopnem spreminjanju ne le socialne, kulturne in ekonomske realnosti, pač pa tudi grajenega prostora. Inciativi zacasnaraba.net in piip.si sta pomembni strategiji, ki si prizadevata za trajnostno naravnano in solidarno družbo.

Nezainteresianost javnih politik za trajnostno reševanje nepremičninske situacije je spodbudil nastanek iniciative PIIP

»Prostori manj koristni kot prazni ne morejo biti,« na vprašanje, kako začasna raba spodbuja razvoj mesta, odgovori Marko Orel iz Kreativnega centra Poligon, soustanovitelj iniciative Povezovanje idej in prostorov. Projekt, skrajšano imenovan PIIP, je spletni portal, ki želi na nacionalnem nivoju identificirati in prikazati prazne prostore ter ustvariti povezavo med njihovimi lastniki in tistimi, ki potrebujejo cenovno ugodne prostore za delo in produkcijo. In res – z umetniki, mladimi podjetniki ali neprofitnimi društvi naseljeni propadajoči prostori imajo pozitivne učinke za vse:

– tisti, ki prostor naselijo, imajo priložnost uresničevati svoje ideje brez pritiska kapitala,

– lastniki takšnih prostorov lahko pričakujejo njihovo oskrbo, plačevanje tekočih stroškov ter povečanje privlačnosti same lokacije (in s tem vrednosti nepremičnine),

– v urbanih tkivih pa se t.i. ‘temne lise’ brez pomoči mestnih institucij čez noč spremenijo v kulturno, ekonomsko in socialno močne četrti.

‘Bottom-up’ akterji že dolgo aktivno spreminjajo našo prostorsko vsakdanjost, prostorož

Začasni rabi prostorov orjejo ledino trije trendi, ki so vse bolj opazni tudi v našem prostoru.

Prvič, mesta se iz centrov kulturne potrošnje spreminjajo v centre kulturne produkcije. T.i. kreativne industrije postajajo gonilo sodobnih mest, saj mladi ustvarjalci, ki so hkrati tudi poslovneži, navdušenci nad novo tehnologijo ter nostalgiki po analognih časih, vzpostavljajo novo ekonomijo ter s svojim kulturnim ter izobraževalnim programom prispevajo k lokalnim skupnostim, v katerih delujejo.

Drugič, pojavlja se vse več civilnih pobud, ki temeljijo na samooskrbi ter lokalnosti. Med pobude znotraj našega prostora lahko naštejemo lokalno valuto Trboveljsko lipo, ki spodbuja povezovanje zasavkih podjetij, Zelemenjavo, kjer si lahko presežke hrane menjajo zagnani (urbani) vrtičkarji ter Knjižnjico reči, ki na posodo daje vse možno – od kuhinjskih in obdelovalnih strojev, do šiviljskih pripomočkov in otroških vozičkov.

Kreativni Center Poligon

Tretjič, t.i. ‘naredi-si-sam (DIY) urbanizem’ ter oblikovanje mest po načelu začasnosti začenja prevladovati nad institucionaliziranim urbanizmom. Pobude, ki pridejo od spodaj navzgor (‘bottom-up’) ter tiste, ki pridejo od specifične lokalne skupnosti (‘grass-root’) so načeloma uspešnejše od dragih in zapletenih mestnih urbanističnih prenov, saj njihova izvedba temelji predvsem na dobri ideji in ni odvisna od velikih finančnih vložkov.

Vsem tem trendom so skupne štiri postavke: lokalnost, neprofitnost, solidarnost ter emancipacija. Pravzaprav sploh ni nenavadno, da je naslednji korak prav neprofitna oddaja prostorov za zagon neodvisne kreativne sile, ki lahko pomembno prispeva k razvoju mest.

Če torej vemo, da začasna raba praznih prostorov prinaša ekonomsko, kulturno, prostorsko in tudi ekološko in socialno dobrobit mest, zakaj je ne podpremo z ustrezno politiko in zakonodajo?

prostorož

Za legalno pravico do uporabe praznih prostorov so se v zadnjih letih borile številne vidnejše organizacije: vseslovneski vstajniki z enodnevno zasedbo kina Triglav, Radio Študent ob skorajšnji izgubi svojih prostorov v Rožni dolini, Inštitut za politike prostora s številnimi okroglimi mizami, spletno stranjo Prostori sodelovanja ter končno tudi portalom zacasnaraba.net. Marko Orel izpostavi tudi mnenje ljubljanskega podžupana prof. Koželja, ki je v intervjuju za časnik Dnevnik pred kratkim odkrito pozval k začasni rabi: »Čakamo, da se bo reševanje prehodne rabe oziroma začasne ureditve zapuščenih zemljišč spontano lotila urbana gverila, kar se običajno dogaja v mestih, ki se ne znajo učinkovito odzivati za razvojne probleme, dokler jih ne začne samoiniciativno reševati.« Prav nezainteresianost javnih politik za trajnostno reševanje nepremičninske situacije ter potencial kreativnih industrij je spodbudil nastanek iniciative PIIP, cilj katere je pospešiti razvoj kreativnih industrij in ekonomij z izkoristkom praznih prostorov z začasno, priložnostno ali stalno – neprofitno ali nizkoprofitno – uporabo.

laboratorij za kreativne industrije PUNKT

Projekt, ki je svoj prostor našel na spletnem naslovu www.piip.si, vodijo različni akterji na področju kreativnih industrij ter ‘naredi-si-sam (DIY) urbanizma’: Kreativni Center Poligon, laboratorij za kreativne industrije PUNKT, organizaciji prostorož in Creative Mornings ter Regionalni center za razvoj kreativnih industrij (RRA LUR / RCKE). Večina vpletenih ima lastne izkušnje z začasno rabo prostora.

laboratorij za kreativne industrije PUNKT

Kot povzame Marko Orel, to »nakazuje na širšo maso ljudi in med seboj prepletenih skupnosti, ki si delijo nepredstavljivo mero znanja in izkušenj, med drugim tudi o podizkoriščenih področjih v Sloveniji. Projekt PIIP bo to znanje zajezil na spletišču in tako skušal spodbuditi razpravo na širši družbeni ravni.« Spletni vmesnik med lastniki praznih prostorov ter potencialnimi uporabniki na preprost način odgovarja na vrsto problematik – sprva poenostavi iskanje delovnih prostorov z alternativnimi oblikami najema, nato z beleženjem pozitivnih praks uveljavi takšen model izmenjave, končno pa z lastnim delovanjem spodbuja zakonske ter politične spremembe na področju urejanja nepremičnin.

Vzorčni primeri kažejo, kakšno neskončno ustvarjalno moč lahko mladi sprostijo brez bremen visokih najemnin delovnih prostorov, ter jo v obliki pozitivnih vplivov vrnejo nazaj v okolje. Z omogočanjem takšnih praks na nacionalnem nivoju lahko brez večje finančne investicije in političnih programov revitaliziramo celotne regije in omogočimo že tako uspešnim iniciativam in ekonomijam, da resnično zasijejo.

In vse to z enim samim klikom. / www.piip.si / zacasnaraba.net

Besedilo: Alja Košir

Fotografije: arhiv avtorjev