• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Razmislek,Stanovanjske politike,Urbano
/
22 julija, 2019

Rakova Jelša: Od barakarskega naselja do predmestne idile

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Aprila 2017 sem se po več kot tridesetih letih vrnil na Rakovo jelšo, ki sem jo skupaj s študenti in sodelavci na Centru za prostorsko sociologijo preučeval kot značilen primer urbane segregacije in neenakosti v prostoru. Rakova jelša je bila skupaj s podobnima »barakarskima naseljema« Sibirijo in Tomačevim v očeh javnosti simbolno in socialno stigmatizirana in je pomenila neke vrste prostorsko zgostitev in poskus zamejitve negativnih posledic industrializacije in urbanizacije povojne socialistične Jugoslavije. Kot da se je v tem in podobnih na črno zgrajenih bivališčih skoncentriralo in na neki način očem javnosti skrilo vse to, kar je bilo treba umakniti z brezmadežne podobe socializma kot harmonične družbe po meri človeka.

Bogastvo prizidkov in značilna ozka ulica
Bogastvo stilov in značilna ozka ulica
Spreminjajoč obraz Rakove Jelše: prenovljena ulica

Prvega vtisa o Rakovi jelši si nisem ustvaril s pogledom na hitro zgrajena bivališča vseh oblik in stanj, ampak z vonjem, pravzaprav smradom, postanim in zatohlim, ki se je širil iz odprtega obcestnega jarka, v katerega so se stekale in v tolmunčkih zastajale odplake iz nastajajočega na črno gra- jenega naselja. Ko sem se po dolgih letih ponovno ustavil na Rakovi jelši, vonja, ki mi je ostal v spominu, ni bilo več. Temeljito sta se spremenili in izboljšali tudi grajena struktura in sploh urbana podoba nekdanjega črnograditeljskega naselja, ki daje bistveno bolj urejen videz. Da ne bo pomote: navzlic temu, da je danes »vse drugače«, Rakova jelša ne more skriti svojega nenačrtovanega, neformalnega in spontanega porekla, ki ostaja vtisnjeno v prostorsko »gramatiko« naselja, čeprav danes bolj spominja na skorajda idilično predmestno naselje, obrnjeno navznoter, v zasebnost, z ograjami vseh vrst, ki ščitijo stanovanjske hiše z različnimi napušči, balkoni in drobnimi vrtički.

Dobrovoljni domačin

Za urbanologe, še posebej pa za urbane sociologe je zgodba o Rakovi jelši, tako kot se je razvijala skozi čas v zadnjih petdesetih letih, zgodba o urbanih in socialnih transformacijah, zgodba o razmerju med spontanim in institucionalnim urbanizmom, zgodba o življenjski moči in preživetju ljudi v novem okolju, v katerem so iskali delo in kruh, streho nad glavo, si ustvarjali družine, skrbeli za potomce. Resnici na ljubo urbani sociologi v Rakovi jelši in podobnih urbanih organizmih nikoli nismo videli predvsem črnograditeljskega »greha« nad prostorom, uzurpacije prostora in prekrškov zoper predpisani urbani red. Črne gradnje so vse to, a so še mnogo več, so izraz človekovih samograditeljskih potencialov, njegove sposobnosti za reševanje lastnih problemov, ne da bi se zanašal na zanj oddaljeno, odsotno »državo«. Včasih smo se prav vprašali, kaj vse bi lahko dosegli, če bi družbeni skupnosti uspelo vse te potenciale in voljo ljudi preusmeriti v manj kaotično, manj samo lastni iznajdljivosti in znanju prepuščeno gradnjo. Če bi svetovali in pomagali urejati papirje, ne pa zgolj grozili s porušitvami in izrekali sankcije za prekrške v prostoru.

Če želimo podrobneje komentirati urbano, socialno in simbolno transformacijo Rakove jelše, je dobro, da vemo, kako je nastala, se širila in preobražala ter kako prispeva k razumevanju sodobne urbanosti v Ljubljani. Že izvor imena Rakova jelša, če ga povzamemo po Wikipediji, nakazuje obilno prisotnost jelše, ki naj bi zastrupljala tla in ustvarjala za siceršnji živalski in rastlinski svet neugodne razmere. V resnici pa je prisotnost jelše verjetno samo nakazovala visoko raven podtalnice ter zamočvirjenost in iz tega izvirajoče tegobe za stalno naselitev. Kakorkoli že, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo območje Rakove jelše nepozidano. Kmetje, lastniki travnikov, so na njih kosili tako imenovano »kislo seno«, ki je bilo primerno predvsem za krmo konjev. Kot so nam pred tridesetimi leti znali povedati redki staroselci, so v času košnje zvozili tudi do 100 voz sena na dan, vse tja do kmetij ob Savi. Po vojni je kmetijski maksimum prinesel omejitve kmetovanja, smrtni udarec »kislemu senu« pa se je pripeljal na traktorjih, ki so v nekaj letih na kmetijah nadomestili konje. Torej ni naključje, da so se prve črne gradnje  na Rakovi jelši pojavile prav v času, ko so travniki za kmete postali breme in so se jih radi poceni znebili. Vse od tedaj je pozidava Rakove jelše sledila ustaljeni in prepoznavni »aglomeracijski logiki«: novice o možnosti poceni gradnje so se razširjale po prijateljskih in sorodstvenih vezeh, prvim so sledili drugi in drugim tretji, vse do konca osemdesetih let. Značilne primere odločitev za gradnjo na Rakovi jelši sva z Dragom Kosom opisala v že omenjeni študiji: priseljenci so se najprej praviloma nastanili kot podnajemniki, ko pa so si ustvarili družino, so morali »na svoje«. Črna gradnja na poceni zemljišču je bila edina izbira, ki so jo imeli. Najprej so zgradili hišo do prve plošče, se takoj vselili, poskrbeli za »črne priključke« na elektriko in vodo ter nato postopoma, skozi desetletje ali več, ob povečevanju števila družinskih članov »organsko« dozidavali, prezidavali, nadzidavali in olepševali svojo hišo do stanja, v katerem je danes.

Posebej je treba opozoriti, da prostorski vzorec nastajajočega urbanega naselja ni bil kar naključen, ampak je sledil parcelaciji kmetijskih zemljišč, ki se ob glavni komunikaciji Pot na Rakovo jelšo širijo v razmeroma ozkih pasovih pravokotno na pot vse do Ljubljanice in proti sedanji Barjanski cesti. Velikost gradbenih parcel, ki so jih graditelji kupili od kmetov, je bila odvisna od njihovih omejenih nančnih zmožnosti, zato ni naključje, da sta faktorja izrabe in zazidanosti gradbene parcele visoka, kar Rakovi jelši v primerjavi s siceršnjo predmestno enodružinsko gradnjo podeljuje bistveno bolj urbano podobo. Zgraditev kanalizacije ob Poti na Rakovo jelšo in njeno postopno širjenje sta tako rekoč v enem zamahu iz naselja »nižje kakovosti« naredila »suburbano idilo«, nekoč zunaj mesta, danes pa ob urbanem razvoju, vezanem na Barjansko cesto, tesno umeščeno v zavetje mestnega utripa. Skupaj z integracijo v mesto izginja tudi stigma in Rakova jelša se kot urbani problem umika z naslovnic časopisov. Nekoč samim sebi prepuščeni priseljenci so se ukoreninili in se umestili v družbene kroge, ki so jih sami soustvarili.

Dvorišče na Rakovi jelši, ki še ni doživelo lepotne preobrazbe

Seveda bi lahko ob takšnem spontanem urbanem razvoju marsikaj pripomnili; lahko bi se obregnili ob nerodne arhitekturne zasnove posameznih zgradb, ob nerodne asimetrije, ob posamezne elemente (fasade, okna, nadstreški, ograje …), pri katerih je na prvi pogled vidno, da jih je zasnovala in izdelala neuka roka, ob barve, ki so ušle iz televizijske reklame, »ki poživijo dom«, ob ozke, tu in tam vegaste ulice, na katerih ne bo nikoli prostora za pločnik in kolesarsko stezo in ki so prakticirale »deljene« prometne površine, že davno preden je mestna politika ta koncept postavila v ospredje svoje urbane politike. Seveda se ne moremo izogniti najpomembnejšemu problemu, namreč, da pozidava sega vse do brega Ljubljanice, ki je zato nedostopen, kar je slabo iz vrste vodnoupravljavskih, ekoloških in družbenih razlogov. A z manjšimi posegi, brez velikih rušitev, bi bilo mogoče vzpostaviti pešpot in kolesarsko pot ob bregu ter tako vrniti Ljubljanico mestu, za kar se tudi zavzema mestna uprava. Rakovo jelšo bi tako še bolj integrirali v mestno tkivo. Nadaljnji razvoj naj bi ob dograditvi kanalizacije omogočil tudi dodatno komunalno in urbano opremo, vključno s projektom gradnje stanovanj mestnega javnega stanovanjskega sklada in nadvse zanimivim projektom zadružne gradnje, delom mlajših arhitektov, urbanistov, sociologov in sploh urbanih aktivistov, zbranih v skupini Zadrugator.

Ključno sporočilo, ki ga urbana transformacija Rakove jelše prinaša urbanistom v razmislek, je, da spontani urbanizem, brez vnaprejšnjega načrta, prinaša vzorce, rešitve in ambiente, ki so nenavadno »pravilni« in v marsikaterem oziru prekašajo odlike načrtovanega in vnaprej reglemen tiranega prostora; da bi torej malo več prostora za spontanost in naključnost v siceršnjem urbanem načrtovanju morali dopustiti.

Napisal: Dr. Pavel Gantar, urbani sociolog

Foto: Janez Marolt

Rakova Jelša je tudi to … Več v Outsider#18
Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiPalladieva vila v Istri
NaslednjiMika Cimolini: Hiša HarmonikaNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

HIŠA, KI NI HOTELA UMRETI – POHLEP PO AVTENTIČNOSTI, 1. DEL

22 decembra, 2015
Arhitektura

PRI TRUMPU DOMA

11 novembra, 2016
Arhitektura

Cenzura in patina

4 maja, 2018
Arhitektura

PLASTIC MONSTER by FALL-IN-GREEN

29 junija, 2015
ArhitekturaStanovanjske politike

Blaž Šenica: Življenje nikoli več ni bilo enako

21 aprila, 2020
Arhitektura

Meta Kutin: Svetloba med strategijo in ritualom

4 aprila, 2019
Arhitektura

Mojca Gregorski in Martina Ferfila: Podružnična šola in Športni center Trebelno

23 februarja, 2021
Arhitektura

Darja Valič: Kavarna v dvorcu Lanovž

13 januarja, 2020
1 2 … 157
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo