Pri predstavitvah nove arhitekture velikokrat gledamo soseske, šole ali velike hiše z bazeni, a tako veliki in dragi projekti so pri vsakdanjem delu arhitektov pravzaprav zelo majhen odstotek izvedb v Sloveniji. Velika večina birojev, tudi zelo dobrih, se dnevno napreza in trudi z manjšimi, včasih neznatnimi projekti: manjšo prenovo, gradnjo enodružinske hiše, zasnovo interierja, domiselno izpeljane osvežitve ali birokratske zagate, ki rešujejo bivanjske probleme ljudi in bistveno dvigujejo kvaliteto vsakdanjega življenja.
Ena takih je arhitektka Maruša Debevec iz Kamnika, s sedežem pisarne v Domžalah, ki deluje predvsem na območju osrednje Slovenije. Po fakulteti je nekaj let sodelovala v večji ekipi (Štajn arhitekti), v kateri so se povezovali mladi arhitekti z območja Kamnika, od leta 2019 pa deluje samostojno. Pri večjih projektih se povezuje tudi z drugimi arhitekti. Predvsem se rada loteva prenov in notranjega oblikovanja stanovanjskih prostorov, pa tudi projektiranja stanovanjskih hiš. Pri svojem delu sledi vodilu spoštovanja konteksta, v katerem se nahaja obravnavani objekt, ter prilagajanja željam naročnikov.
Kako poteka delo, sodelovanje z vami? Kaj naj naročnik pričakuje?
Naročniki ponavadi stopijo v stik z mano na podlagi priporočil ali pa če v različnih medijih (TV, revije) zasledijo objavo katerega izmed mojih projektov. Sledi uvodni sestanek in ogled lokacije. Na podlagi pogovora določimo okvirno projektno nalogo. Na tej točki tudi vsem predlagam, da se spoznajo z več arhitekti in se odločijo za tistega, ki jim najbolj ustreza; seveda velja tudi obratno, če želje naročnika niso skladne z mojimi prepričanji, je bolj smiselno, da projekt zavrnem. Po potrjeni ponudbi začnem z izdelavo idejne zasnove, ta se zaključi s končno podobo objekta ali interierja, do katere pridemo preko načrtov, skic in vizualizacij. V tej fazi je potrebna čim večja vključenost stranke. Pri arhitekturi sledi faza pridobivanja vseh potrebnih soglasij, mnenj in gradbenega dovoljenja (ki pri interierju niso potrebna), sledi ji projekt za izvedbo in gradnja. Sama sem vključena v vseh fazah projekta.
Kateri tip projektov prevladuje pri vašem delu? Katerih projektov bi si želeli več? Kaj je vaša posebnost, značilnost, ki vas loči od drugih birojev?
Trenutno prevladujejo prenove stanovanj, ki jih z manjšimi posegi v tlorisu in z zasnovo interierja poskušam prilagoditi sodobnemu bivanju. Pogosto so to nestandardna stanovanja, kot na primer polkletno ali mansardno. V gradnji je nekaj hiš, kar pa se odvija bistveno počasneje.
Morda je moja posebnost, da rada puščam prostore nekoliko »nedokončane«, da jih stranke lahko napolnijo s svojimi predmeti in tako same zaokrožijo končno podobo prostora.
Želela bi si pridobiti projekte za še več prenov, ki se jih najraje lotevam, pa tudi za individualne hiše ali manjše večstanovanjske objekte, najraje vključno z interierjem. Zanimajo me tudi interierji poslovnih prostorov, saj pri tovrstnih projektih delo poteka popolnoma drugače, bistveno hitreje.
Časovni, finančni okvir ob sodelovanju z arhitektom?
Časovni okvir je predvsem odvisen od obsega dela, ki ga imam trenutno v pisarni, in od željene časovnice naročnikov. Pogosto se naročniki na arhitekta obrnejo prepozno, ponavadi takrat, ko so že v časovni stiski. Finančni okvir pa je popolnoma odvisen od obsega projekta in želja naročnika.
Kako bi lahko ZAPS prispevala k boljšemu delu arhitektov? Zakonodaja, birokracija?
Predvsem je problematično nenehno spreminjanje prostorske zakonodaje, ki ji je težko slediti. Posledično se pojavlja vedno več ponudnikov, ki se specializirano ukvarjajo z vodenjem upravnih postopkov, kar se mi zdi pozitivno. Na ta način se arhitekti lahko več ukvarjamo s snovanjem prostora, pri vodenju upravnih postopkov pa se povezujemo z drugimi.
Kaj naročnik pridobi, če sodeluje z arhitektom?
Ob sodelovanju z arhitektom naročnik dobi objekt, ki odgovarja okolici in je hkrati prilagojen njegovemu življenjskemu slogu. Menim, da mora biti projekt zasnovan dolgoročno, zato razmišljam tudi v tej smeri. Zdi se mi pomembno, da znamo arhitekti izluščiti in ovrednotiti želje naročnika, sploh v današnjem času neomejenih referenc. Arhitekt poskrbi za funkcionalno prostorsko zasnovo in smiselno rabo financ preko sprejemanja smotrnih odločitev.
Majhne spremembe, ki lahko izboljšajo bivanje?
Pomembno je, da so spremembe smiselne in dolgoročno izboljšajo bivanje. Pogosto ljudje z nepremišljenimi prilagajanji določeni začasni bivalni situaciji preveč posegajo v prostor, včasih tudi nepovratno.
Kakšno je vaše vodilo za ustvarjanje dobre arhitekture?
Pri projektiranju se držim načela, da mora objekt odgovarjati lokalnim značilnostim in se prilagajati naročniku. Za interier pa menim, da je dobro, da je zasnovan skladno s stavbo, v katero je umeščen, ter da je obenem funkcionalno in estetsko prilagojen uporabniku.
Mansardno stanovanje Š
V družinski hiši je bilo prenovljeno mansardno stanovanje. Glavno izhodišče je bilo, kako povezati manjše prostore v zračen bivalni prostor. Hkrati je imel bivalni del problem ker je bil osvetljen samo z ene strani.
Glavi poudarek pri projekti je bil na snovanju bivalnega prostora in njegovo povezanostjo z galerijo. Odprli smo del stropa, prestavili stopnice in povečali odprtine med prostori, tako smo dobili velik in zračni prostor. Dodatno svetlobo smo v prostor dovedli preko strešnih oken, prav tako je zastekljena prvotna odprtina za stopnice, preko katere posredno osvetljujemo hodnik. Da ohranimo prostor čimbolj svetel, temu sledi tudi izbor svetli materialov opreme, ki so presekani s posamezni kosi bordo in temno zelene barve.
Leto načrtovanja: 2022
Leto izvedbe: 2023
Avtor: Maruša Debevec u.d.i.a.
Površine: 130 m²
Foto: Maruša Debevec
Polkletno stanovanje
Projekt obsega zasnovo prenove polkletnega stanovanja, katerega obstoječ tloris je bil razdrobljen na več manjših dotrajanih prostorov, potrebnih temeljite prenove.
V tlorisu je izvedena delna rušitev nenosilne stene, ki ustvari krožno povezavo prostorov. Osrednji prostor povezuje krožna omara, ki razširi bivalni prostor. Linija omar ob zunanji steni pa ga s prehodi povezuje z obema atrijema.
Večji kosi pohištva so v svetlejših tonih, v beli in v kapučino barvi z lesenimi elementi. Poudarki so narejeni z manjšimi kosi, kot so zavese in stoli v zelenih odtenkih. Servisni prostori so zaprti s perforirano pločevino, ki briše mejo med vrati in steno.
Leto načrtovanja: 2020
Leto izvedbe: 2021
Avtor: Maruša Debevec u.d.i.a.
Površine: 80 m²
Foto: Teodor Hribovšek
Hiša na robu naselja
Parcela, na kateri želita investitorja graditi hišo stoji na jugo-zahodnem robu novega naselja. Južno je urejen dostop do parcele, severno se odpira pogled na Alpe, vzhodno je na nekoliko spuščenem terenu predvideno naselje, zahodna stran pa bo ostala nepozidana. Pri idejni zasnovi smo bili omejeni z podrobnim prostorskim načrtom , ki predpisuje gradnjo dvokapne hiše dimenzij 11×8,5m.
Hiša kot bivalni objekt je zasnovana v tri etaže. V kleti so umeščeni servisni prostori, pritličje je bivalno, nadstropje pa je namenjeno spanju. V objekt se vstopa z južne strani kjer sta tik ob vhodu pisarna in manjša kopalnica. Pred bivalnim delom je osrednje stopnišče preko katerega se dostopa v nadstropje. Bivalni del je odprt z orientacijo od jugo-zahoda do severo-zahoda. Dnevna soba se v severnem delu poveča, tako pridobimo velikost, dobimo nišo za branje z razgledom na severni vrt in planine. Povečava se odraža tudi na fasadi, saj je volumen kontrasten preostali beli fasadi in je ovit v les.
Leto načrtovanja: 2022
Leto izvedbe: v izvedbi
Avtor DGD: Maruša Debevec u.d.i.a.
Površine: 130 m²
Napisala: Eva Sušnik
Naslovna fotografija: Andrej Lamut
