Advertisement
sola-mesta_-05-pop
Šola Mesta v Mestu #05: Med mestom in podeželjem

Vabimo vas na 5. edicijo cikla dogodkov Šola Mesta v Mestu, ki bo potekala v torek, 3. junija 2025 ob 18:00 pred trafiko na Vegovi ulici v Ljubljani. Tokratni dogodek nosi naslov “Med mestom in podeželjem” in bo osvetlil prepletanje urbanega in ruralnega prostora skozi arhitekturno in oblikovanje prostora.

Gostje

Mojca Gregorski, arhitektka, izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in vodilna partnerica pri KONTRA arhitekti, je avtorica številnih javnih stavb, kot so vrtci in športne dvorane. Njeno delo odlikuje občutljivost do konteksta, trajnostni pristop in poudarek na socialnem vplivu arhitekture.

Dr. Tomaž Slak, docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in soustanovitelj biroja Bazaar, se osredotoča na arhitekturo in interier, pa tudi industrijski in grafični design ter urbanistične zasnove in ureditve. Je avtor številnih enodružinskih hiš po vsej Sloveniji, nekaj objektov za turistične namene, poslovnih in proizvodnih objektov ter več izvedenih interierjev in prenov objektov. 

Vsebinske točke pogovora

  1. Meja med mestom in podeželjem

    Soočamo se z razpršeno gradnjo, suburbanizacijo in izseljevanja iz mest. Meje med urbanim in ruralnim so vse bolj zabrisane. Kje se danes sploh začne in konča mesto? Kako oblikovati podeželje, da ni le spalno predmestje, ampak da ohranja kulturno in prostorsko identiteto?

  2. Trajnostna gradnja kot dediščina

    Tradicionalne podeželske stavbe so bile pogosto zasnovane v tesnem dialogu z naravo. Graditelji so upoštevali klimatske pogoje, uporabljali lokalne materiale in gradili s skupnostjo. Kaj se lahko iz tega naučimo pri snovanju trajnostne arhitekture danes v urbanem okolju, ki je pogosto podvrženo pritisku pričakovanj kapitalskih donosov?

  3. Arhitekt kot povezovalec skupnosti

    Oba gosta aktivno delujeta v lokalnih okoljih – Mojca Gregorski v Šentjerneju, Tomaž Slak v Novem mestu. Kakšna je vloga arhitekta v procesih odločanja? Kako arhitektura lahko spodbuja vključevanje, participacijo in kakovostne prostorske rešitve na ravni občin in lokalnih skupnosti?

  4. Prostori za rast – arhitektura vzgoje

    Izobraževalni prostori – vrtci, šole, knjižnice – so pogosto prve arhitekture, s katerimi se srečujejo najmlajši. Kakšen je pomen teh prostorov za razvoj otrok in skupnosti, ter kako zagotoviti, da postanejo odprti, svetli in spodbudni?

  5. Primer Jugovčeve strehe: dediščina tik pred propadom

    Jugovčeva streha pri Dobravi pri Škocjanu velja za enega najpomembnejših primerov regionaliza. Zakaj se je ta arhitektura znašla v stanju skorajšnjega propada? Mojca Gregorski je bila pobudnica javne razprave, Tomaž Slak pa kot član Društva arhitektov Dolenjske spremlja problem iz terena. Zakaj se tako pomembna dediščina sploh znajde v stanju tik pred propadom in kako jo rešiti?

Pogovor bo povezoval Matevž Granda.

Glasbeni nastop

Po pogovoru bo sledil koncert skupine Audite!, ki izvaja srednjeveško glasbo na avtentičnih srednjeveških glasbilih.

Dogodek je brezplačen in odprt za vse, ki jih zanima preplet arhitekture, prostora in družbe. Vabljeni!

Naše delo lahko podprete z naročilom na revijo in pridobite odlične vsebine!

Celoletna naročnina

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.