Kljub aprilsko muhastemu vremenu smo se v četrtek, 24. aprila, ob Plečnikovi Trafiki že tretji teden zapored zbrali vsi, ki si želimo novega znanja o aktualnih tematikah, ki se tičejo življenja v mestu. Tokrat smo se na predavanju skupaj z moderatorko Zalo Velkavrh, sociologinjo in vodjo projektov Prostorož, osredotočili na nove prostore ustvarjanja in naslovili potrebe meščanov po odprtih skupnostnih prostorih, ki spodbujajo kreativnost in umetniško izmenjavo.
Zala Velkavrh je k pogovoru povabila posameznike, ki so z nami delili izkušnje iz prve roke. Izbrani gosti so namreč neposredno vpeti v nastajanje, preoblikovanje, gradnjo in vodenje novih prostorov ustvarjanja pri nas: to so ljubljanski Center Rog (Renata Zamida), skupnostni projekt Kje je prostor? v Slovenj Gradcu (Anja Šuler), knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica (Marko Zupanc) in Kajuhov (Slomškov) dom v Celju (Alenka Korenjak).
Gostja Anja Šuler, nagrajenka Outsider Award v kategoriji Lokalne intervencije, je bila ena izmed štirih mladih ustvarjalcev, ki so po končanem študiju v iskanju lastnega prostora za delo prepoznali ogromno neizkoriščenost slovenjgraških nepremičnin v samem centru mesta. Izhajajoč iz lastne prostorske stiske so zagnali projekt Kje je prostor?, v katerem so k sodelovanju spodbudili lastnike praznih prostorov in njihove možne uporabnike. Izjemno dobro sprejet projekt je zaživel v nepričakovanem obsegu. Z njim so v letu 2015 nameravali zgolj začasno vzpostaviti niz prostorov za delo in povezovanje ustvarjalcev, projekt pa živi še danes. Oživel je center mesta Slovenj Gradca, tekom let pa spodbudil vrsto povezovanj in rodovitnih umetniških iniciativ, kot so ustanovitev društva, nastanek živahne trgovinice z ročnimi izdelki in nenazadnje tudi uvrstitev dveh kvačkark v Guinnessovo knjigo rekordov.
Koroško zgodbo o uspehu je nasledila gorenjska. Marko Zupanc od leta 2020 deluje kot direktor knjižnice A. T. Linharta Radovljica, in sicer knjižnice z največjim deležem včlanjenih prebivalcev v mestu. Vanjo je vključen kar vsak tretji prebivalec Radovljice, kar Marko Zupanc v veliki meri pripisuje novim, odprtim in svetlim prostorom, ki so jih za knjižnico leta 2018 zasnovali Atelier arhitekti. Prostori so bili namreč namensko urejeni tako, da pritegnejo raznolike skupine prebivalcev, in vključujejo tako kavarno, prostor izmenjave in kotiček za družine, kakor tudi ločen del za tiho branje in študiranje. V prihodnje želijo druženje v knjižnici razširiti še na literarno-glasbene večere in v kavarno vnesti jazz koncerte, s čimer si bodo še naprej prizadevali za kar najširše vključevanje prebivalstva v njihov kulturni program.
Iz radovljiške knjižnice smo se s tretjo gostjo preselili v Ljubljano, natančneje na Petkovškovo nabrežje, kjer domuje Center Rog. Stara tovarna Rog je bila že pred prenovo v sekundarni rabi ustvarjalcev, ki so v razpadajoči stavbi tekom let izvedli vrsto odmevnih umetniških projektov. Pred letom in pol so se v prenovljen prostor naselili novi obrazi, ki delujejo pod okriljem novonastalega Centra Rog, ki ponuja kar devet proizvodnih laboratorijev, namenjenih tako ljubiteljskim obrtnikom kot profesionalcem. Med njimi so zeleni, lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarski, steklarski in tekstilni lab, fablab ter lab za nakit.
Z nami je o gradnji, snovanju novih prostorov in izzivih projekta spregovorila direktorica centra, Renata Zamida. Poučila nas je, da so bili novi prostori Roga snovani z mislijo na prvotno namembnost zgradbe – tovarno, ki so jo želeli prilagoditi potrebam ustvarjalcev 21. stoletja. Tako v programsko vsebino kot v urbanistično zasnovo okolice so aktivno vključili sosesko, s katero so že med gradnjo preizkušali začasno ustanovljen lab. Prisluhnili so željam okoliških prebivalcev glede ureditve zelenih površin ter na njihovo pobudo zagnali vrtnarski krožek in vzpostavili urbane vrtičke.
Kot četrta gostja nam je arhitektka Alenka Korenjak predstavila projekt Kajuhov dom v Celju, ki je namenjen osrediščenju in ureditvi prostorov kreativnosti za različne okoliške interesne skupine. Projekt je, za razliko od ostalih predstavljenih centrov, še v fazi nastajanja. Pravzaprav v procesu gradnje ostaja »zgolj« prenova prostorov stare avstro-ogrske šole v samem središču mesta, ker je prostor kreativne izmenjave namreč zaživel še pred njegovo uradno otvoritvijo. Ko so se vodje projekta želele posvetovati s prihodnjimi uporabniki Kajuhovega doma, sta bila zanos in želja po uporabi prostorov tako močna, da so v njih takoj vzpostavili začasno rabo.
Tekom pogovora smo ugotavljali, da ljudi k uporabi prostora motivira predvsem njegova primerna arhitekturna zasnova. Vsi gostje so kot ključne izpostavili odprte skupne prostore izmenjave in druženja. To so prostori, ki spodbujajo ustvarjalnost in ustvarjajo skupnost, pa naj bo to kavarna v radovljiški knjižnici ali pa modularno pohištvo v souporabi uporabnikov v projektu Kje je prostor?. Centru Rog zavidljiv prostor druženja omogoča novi prizidek na severni strani stavbe, delo arhitekturnega biroja Bax, ki v vsakem nadstropju ustvarjalcem, okoliškim študentom in dijakom nudi skupnostni interier v izmeri 600 m².
Prostori, pa naj bodo še tako prilagojeni uporabniku, so neuporabni, če ostanejo prazni. V procesu snovanja so se tako v Rogu kot v Slovenj Gradcu soočali s strahom, da meščani prostorov ne bodo zapolnili in ponotranjili. Z namenom, da bi projekt približali skupnosti, je Center Rog organiziral enkrat mesečne oglede gradbišča, v načrtovanje pa je vključil okoliške prebivalce. S celostno grafično podobo (CGP) so v prostor vnesli barve, raznolike materiale in toplino. Podobno si Alenka Korenjak prizadeva v Kajuhovem domu, kjer pri snovanju projekta ne sledijo le priporočilom Kombinat arhitektov, temveč tudi usklajujejo s željami prihodnjih uporabnikov, kot so orkestri, zborovski pevci, plesalci in drugi kulturniki.
S koncem so gostje z nami podelili zaključne lekcije za naslednike, ki se bodo odločali za oživitev ustvarjalne scene v prihodnje:
Marko Zupanc: »Prostor mora biti lep – lep prostor vzbuja dobro počutje in spodbuja primerno kulturo obnašanja.«
Alenka Korenjak: »Ključna je fleksibilnost.«
Renata Zamida: »Razvijaj projekte, kjer se bo skupnost počutila kot doma.«
Anja Šuler: »Za nasvet vprašaj tiste z izkušnjami! Vsi zelo radi pomagajo.«
Večerni pouk o prostorih ustvarjanja smo zaključili z druženjem pri Trafiki, odgnale nas niso niti kapljice dežja.
Naslednje srečanje pri Trafiki bo potekalo 14. maja ob 18:00, ko se bomo potopili v Nepričakovane presežke z arhitekti Janjo Brodar, Goranom Rupnikom in Robertom Dolinarjem, ter moderatorko in glavno urednico revije Outsider, Nino Granda. Ne zamudite!
Napisala: Pia Miklič
Foto: Jana Jocif
Udeležba v Šoli mesta v mestu je brezplačna. Program pripravljamo na izhodišču radovednosti in entuziazma uredništva, s prizadevanjem, da bi mestni prostor ozavestili kot vitalno stičišče skupnih prizadevanj za ideje, kritike in izboljšave. Naše delo lahko podprete z naročilom revije Outsider – in pridobite skrbno pripravljene vsebine motivirane, predane in strokovne ekipe Outsiderjevih sodelavcev. Hvala.
