• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
kolumne
/
27 avgusta, 2016

STAVČNA ANALIZA ZA ARHITEKTE

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Jure in Simona sta od 2007 do 2010 skupaj vodila Gledališče Glej.

V času svojega vodenja sta največji poudarek dajala prav izobraževanju, saj sta v sklopu različnih programov v okviru gledališča glej iniicirala vrsto delavnic in tudi kontinuirano izobraževanje (Šola ustvarjalne kritike, Preglejeve delavnice …)

Simona: Jaz bi začela z Einsteinom, ali pa ga vsaj dodala med besedilo.

‘Namen izobraževanja mora biti urjenje neodvisnih aktivnih in razmišljujočih posameznikov, ki bodo v služenju skupnosti videli svoje najvišje poslanstvo. ‘

Jure: … in lahko zaključiva.

Simona: Izobrazba je tisto, kar nekomu ostane, ko pozabi vse, kar se je naučil v šoli.

Jure: Šol nisem nikoli maral. Ne dveh osnovnih, ne srednje, ne obeh faksov. Niso bile narejene zame ali pa jaz ne zanje. Sem se pa  vedno rad učil oziroma rad sem kaj novega znal, razumel.

Simona: Ko rečeš, da šol nisi maral, da niso bile narejene zate, je to pravzaprav tudi moja misel. Ampak se mi zdi, da je to misel vseh nas, naše generacije, generacij pred nami in generacij za nami, naših otrok. Šola je pač institucija, za katero težko rečem, da je narejena po meri katerega koli šolarja. Če pa se to že zgodi, je prej izjema kot pravilo. Glede na to, da smo zgradili svet, v katerem mrgoli manj potrebnih, nepotrebnih in preveč nepotrebnih institucij, je šola po mojem bistvena izkušnja za vsakogar. Pa ne zaradi znanja, ki si ga človek v šoli nabere, še manj zaradi certifikatov, bolj zaradi tega, da se nauči živeti in dihati v sistemu, ki je omejen z inštitucionalizacijo.

Jure: Tako upravičevanje šole ne preživi stika s stvarnostjo: klasične institucije so dandanes v splošni zavesti zlo – saj veš, močvare javnega sektorja, polne pijavk, ki zajedajo proračun. Korporacije pa naj bi živele bogatejša, polnejša življenja. V bistvu uvajajo z raznimi team-buildingi in delavnicami sinergij podobno okorne strategije za pomlajanje, kot se vedno znova uvajajo tudi v šolstvo.

Je pa res, da se v klasičnem šolskem sistemu dodobra navadiš hierarhij in avtoritet. Sam konflikta z avtoritetami nisem nikoli razčistil. Enostavno sem končal šolanje in se sam podal v svet, svoja lastna avtoriteta. Zdaj grem na živce sebi.

Simona: Avtoritete, ki so nekako vraščene v naše dojemanje šolanja, so spet poglavje zase. Tu bi lahko odprla kup vprašanj. Je za šolanje avtoriteta nujno potrebna? Kaj pa za izobraževanje?

Jure: Je. In je. Odnos mojster-vajenec je za izhodišče učenja gotovo ključen. So pa redki mojstri, ki si res želijo floskule: da jih vajenec preseže.

Zdaj učim, svojo stroko – gledališče, srednješolce. Z druge strani enačbe je slika seveda drugačna. Ko vstopam v avtoritaren odnos s svojimi dijaki, poskušam delovati »fer«, spoštljivo, jasno, dostopno, odločno: vse, kar sem, se mi zdi, pogrešal v odnosih s svojimi učitelji.

Česar sodobna šola ne uči, pa bi nujno morala, so meta znanja: iskanje in vrednotenje informacij, prepoznavanje in oblikovanje individualnih vzorcev učenja, razumevanje procesov ustvarjanja znanja … To, da moja generacija ne zna googlat, je skrb vzbujajoče, ampak razumljivo. To, da tega ne znajo dijaki, pa je strašljivo.

Temna plat učenja procesnih znanj pa so mokre sanje liberalizma: ustvarjanje ljudi proizvodov. Človek, ki svoje mišljenje jemlje kot mehanizem, ki se nenehno obvladuje, lahko brez empatičnega kolektivnega vrednostnega sistema hitro postane osamela enota za proizvajanje dodane vrednosti.

Simona: Pogovarjava se o šolanju, ampak ali ni okvirna tema izobraževanje? Ta dva termina se pomensko ne pokrivata, šola je institucija, ki uči neke osnove, izobraževati pa se mora človek sam. Namenoma uporabljam nedovršnik, ne verjamem, da se lahko kdo izobrazi, da je to kadar koli končan proces. Izobraževanje je dejavnost, ki bi morala trajati celo življenje. Na nekaterih poklicnih področjih sicer obstajajo možnosti za dodatno izobraževanje, na nekaterih področjih je tudi nujno, ampak to je vedno ozko usmerjeno. Če že imamo nekaj takega, kot je država, potem bi morala ta skrbeti za možnosti dodatnega izobraževanja vseh profilov, in takisto bi ji moralo biti v interesu, da se ljudje dopolnilno izobražujejo na različnih področjih. Ampak roko na srce, država v resnici noče, ne potrebuje, ne želi preveč izobraženih in ozaveščenih potrošnikov. To bi dolgoročno pomenilo razpad sistema.

Jure: Prav imaš, da izobraževanje hitro omejiva le na šolanje. Verjetno zato, ker je slednje oprijemljiv, strukturiran proces (samo)učenje pa nekako vmesen, skoraj nezaveden. Razmišljam, kdaj sem nazadnje sedel in se zavestno, namensko nečesa učil. Navadno se to dogaja problemsko, ob nekem delu, ki ga še ne obvladaš. V tem smislu lahko rečem, da imam srečo, saj se lotevam tako raznolikih del, da se po malem ves čas izobražujem. To pomaga, da si pri mojih letih še vedno želim novega znanja, in me o čemer koli ni sram vprašati koga, ki ve več od mene.

Simona: Mene skrbi to − po malem, kot praviš. Za delo, ki ga opravljam, se mi zdi nenehno izobraževanje nujno, neizogibno v bistvu. Ne zmorem pisati brez vpogleda v kar najrazličnejšo paleto znanj, vedenj. Ampak to se ne dogaja. Kot samozaposlena v kulturi sprejmem tako rekoč vsako delo, ki mi ga ponudijo; ukvarjam se s stvarmi, ki me ne zanimajo, se me ne tičejo, ogromno časa porabim za birokratska opravila in tako dalje. Zdi se mi, da tako deluje večina nas, ne glede na status. Če ti že skozi šolanje uspe ohraniti kapljico radovednosti (»Čudež je, da radovednost preživi formalno izobraževanje. Edina stvar, ki je ovirala moje učenje in spoznavanje, je bilo moje splošno izobraževanje.« Je rekel Einstein.), jo je v takem življenjskem tempu tako rekoč nemogoče potešiti. Že če mi uspe prebrati kako knjigo, imam to za dosežek. To se mi zdi strašljivo. In točno s tem, da se ne izobražujem, da si ne morem vzeti časa za novo znanje, da se strinjam s tem, da ni časa, podpiram ta sistem, ki se mi zdi v vsakem detajlu degutanten.

Jure: Angleški jezik jasno razlikuje med »training« in »education«. Slednjemu izrazu pripisuje širino, odprtost, temeljitost; hkrati pa je »edukacija« povezana z elitizmom ter staromodnostjo. Trening pa po drugi strani ustvarja delavce, brez širine, vendar učinkovite in poceni. Zanimivo, da je kapitalizem prišel do enakega odgovora kot socializem z usmerjenim izobraževanjem.

Kaj danes spada v široko, tako imenovano »splošno« izobrazbo, in kaj nima tam več česa iskati? Se ti korpusi znanj širijo iz leta v leto, ali naj jih sproti krčimo? Kako odločati o, recimo, tem, v katere kose zgodovine se je smiselno poglobiti, kaj pa samo omeniti? Koliko sodobne fizike je še sprejemljive in razumljive? Kdaj naj kitajščina zamenja angleščino kot »default« tuj jezik?

Šole takole čez palec učijo najmanj petdeset let stara znanja. In to vse do zaključka sedme stopnje izobraževanja. Je torej proces izbire znanj, ki naj jih posredujemo, prezapleten in prepočasen? Ali pa je morda smiselno, da se sodobna znanja prek mehanizma konsenza počasi selijo v obče sprejeta dejstva? In kako bomo pri tem učili »cuttingedge«?

Simona: Mislim, da je v tem času in prostoru eden temeljnih problemov težnja po kopičenju. Pohlep in požrešnost sta smrtna greha, pravijo modrejši in posvečenejši od nas. Zdi se mi, da imamo do znanj podoben odnos kot do stvari, kopičimo jih. Mislim, da bi več energije morali nameniti temu, kako se znanja uporablja. V delu, v vsakdanjem življenju, v odnosih. In, seveda, kaj so sploh znanja. Če otroka zakoplješ v mivko na plaži in se s tem uči začutiti vsak delček svoje kože, svojega telesa, zakaj je to znanje manj vredno kot tisto, da je prvo svetovno vojno sprožil Gavrilo Princip v Sarajevu?

Jure: Med svojim učnim procesom sem se zlagoma prekrstil iz naravoslovca v humanista. Ob tem pa seveda izpustil velik del specifičnih vednosti z obeh področij. Vseeno bi trdil, da se vsaj trudim ne biti – foh-idiot. A visoko izobražen strokovnjak za, recimo, kirurgijo ali pravo, mora iz leta v leto svoje znanje le še ožiti in poglabljati. Uvedimo obvezne dneve kontraizobraževanja. Slaviste na fiziko, matematike pa k likovni vzgoji!

Simona: S tem se lahko samo popolnoma strinjam. Predvsem zaradi tega, ker bi to ljudem omogočilo zamenjati perspektivo razumevanja in posledično poglobiti razumevanje. Ne vem, če je razumevanje prava beseda. Mogoče bi morala reči spraševanja. Možgane je treba uriti, če uriš samo en del, bo drugi zakrnel, to bo slabo vplivalo tudi na tisti del, ki ga najbolj potrebuješ. Jaz, recimo, pišem, ampak se mi zdi, da je za moje pisanje pomembna tako nagnjenost k humanizmu kot k naravoslovju. Rada imam matematiko. Se mi zdi bistvena tako v kemijskem laboratoriju kot na gledališkm odru.

Jure: Zdi se, da se zadnja leta znova in znova dvigajo klici po temeljiti prenovi šolstva, ki naj bi bilo slabo, zastarelo in škodljivo. Vendar gre za procese, ki se spreminjajo generacije, politična volja pa ne traja niti cel mandat. Možnosti za korenite spremembe torej sploh ni.

Simona: Citat Einsteina tule, spet????. Nobene težave ni mogoče rešiti z isto zavestjo, ki jo je ustvarila. V sistemu je težava. Treba je prenoviti sistem. Prenova šolstva v trenutni družbeni ureditvi ni nič drugega kot prekladanje finančnih sredstev iz javnega računa na račune posameznih privilegirancev.

SIMONA SEMENIČ 2013

Foto: Nada Žgank

Simona Semenič je gledališka ustvarjalka, deluje kot dramatičarka, režiserka, dramaturginja, performerka in avtorica gledaliških performansov med leti 2007 in 2010 je skupaj z juretom vodila gledališče glej.

 

www_jure_urska boljkovac (7)-cb

Foto: Urška Boljkovac

Jure Novak je gledališki režiser, performer, avtor in prevajalec.

Med leti 2007 in 2010 je v sodelovanju s Simono umetniško vodil Gledališče Glej.

V zadnjih letih samostojno deluje predvsem na področjih uprizoritvenih umetnosti in literature. Z živimi projekti je reden gost mednarodnih festivalov.

 

 

Naročite tiskano revijo.

 

 

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiKULTUROCID
NaslednjiMeglice, 4.delNext
Povezani članki
Loading...
kolumne

Maruša Bradač: Plan(et) B

11 januarja, 2018
delokolumne

Nejc Pohar: Popu čast in oblast

1 maja, 2020
kolumne

Blaž Kosovel: Oblikovanje konteksta

7 oktobra, 2016
kolumne

Nina Granda: Vojna in mir in zeleni preboj

5 aprila, 2022
delokolumne

Tadej Zupančič: Nekaj zabavnega

29 avgusta, 2019
kolumne

Filip Drnovšek Zorko: Nemogoča prihodnost

24 junija, 2016
Arhitekturakolumne

Matevž Granda: To niso javni avtobusi, to so mobilni mediji

11 junija, 2018
Knjigekolumne

Miloš Kosec: Vodič po lastnem mestu v času karantene

20 marca, 2020
1 2 … 34
The international competition “Floating pavilion o…
The international competition “Floating pavilion o…
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo