Tatiana Kocmur je mlada ustvarjalka, ki je končala Šolo za oblikovanje in fotografijo in letos diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Sodelovala je na mnogih razstavah: Skupinska razstava v tovarni ROG (v skateparku) leta 2014, Festival neodvisne kulture in umetniške scene v Banji Luki leta 2013, Kreiranje plakata v ulični galeriji na Vegovi v Ljuljani v okviru festivala Mesta žensk v sodelovanju z Bienalom neodvisnih in družbe TAM-TAM letos septembra in drugih.
Tatiana, kako so nastala razstavljena dela? Kakšna je njihova zgodba?
Na Bienalu neodvisnih sem se predstavila z video inštalacijo, za katero sem dobila idejo med pisanjem diplome. Inštalacija je sestavljena iz risbe Walt Disneyeve Alice, videa, hiške iz kartona, nočne omarice in pručke. Inspirirala me je serija slik in risb Woman house, umetnice Louise Bourgeois. Umetnica je v tej seriji upodobila gola ženska telesa brez glave. Namesto vidnih ženskih portretov je Bourgeois upodobila hiše. Tako sem prišla do ideje in se odločila za podobo Alice v čudežni deželi. Ker se s svojimi deli ukvarjam s podobo telesa, s problematiko seksualizacije ženskega telesa, vplivom zunanjih norm in idealov na telo in problematik deformacije in transformacije telesa, je bila podoba Alice, ki se transformira v palčka in nato velikana, idealna. Cilj mojega dela je bil prikazati, na ilustrativni in humoristični način, današnjo problematiko prilaščanja teles v množičnih medijih.
Zakaj si izbrala prav to tehniko ustvarjanja? Kakšne so njene prednosti?
Za inštalacijo sem se odločila, ker od gledalca zahteva aktivnost. Da bi si gledalec lahko ogledal video, mora odpreti vratca hiške iz kartona in pogledati v njeno notranjost. Tako gledalec nima le vloge opazovalca, ampak tudi raziskovalca. Delo zaživi šele z gledalčevo interakcijo.
Kakšen je tvoj komentar na stanje sodobne ilustracije v kulturnem okolju?
Že s samim pojmom »sodobna« se mi pred očmi postavljajo intermedialna dela, v katerih se mediji prepletajo med seboj in tako tudi izpopolnjujejo. To je vidno tudi na letošnjem Bienalu.
Kakšen je odziv javnosti na tvoje delo, nove tehnike in način izražanja?
Dobivala sem pozitivne odzive. Veliko ljudi je bilo zadovoljnih, ker so se lahko dela tudi dotikali. Inštalacija vsebuje tudi nočno omarico, na katero sem namestila stekleničko z »čarobnim napojem« (napoj, ki ga spije Alica, da bi se zmanjšala in prišla skozi vratca) in domači piškoti, ki sem jih sama spekla. Kar je bilo meni najbolj smešno je bilo, to da si jih nihče ni upal pojesti, le moja sestra, ki je vedela da gre za navadne in užitne piškote.
Pripravila: Aleksandra Metelko
