Zelo malo ljudi je zares stopilo v hišo iz zemlje in občutilo svežino, ki polni takšen prostor. Poleg vonja in prijetnega otipa pa glineni ometi tudi blagodejno vplivajo na naše oči. Današnje stene so pobarvane z barvo, v katero se težko zagledamo, saj je njen odtenek popoln. Zamislimo si steno, v kateri lahko opazujemo vzorčke, prelive, spremljamo odtenek glede na vlažnost in še marsikaj, kar bi odkrili tekom bivanja. Vse to nam pričarajo glineni ometi. Le ti zaradi nehomogene strukture in različnih mineralov tvorijo različne barve, hkrati pa se odtenki spreminjajo glede na količino absorbirane vode. Poleg tega pa glina ustvarja čudovite pogoje za bivanje, saj je sposobna sprejemati in oddajati vlago in s stem vzdrževati konstantno vlažnost prostora. Zaradi visoke termalne mase pa je objekt sposoben dobro ohranjati sobno temperaturo. Vse to nam omogoča tudi moderna gradnja s svojimi produkti, ki pa so rešitve umetno ustvarjenih problemov. Zapiramo se v izolacijske ovojnice stavbe, porabljamo preveč energije za gretje, hlajenje in prezračevanje. Samo pomislimo koliko energije porabimo za izdelavo naprav, ki v večini niso trajne. In s kolikšno količino plastike je zapakiran produkt. In koliko emisij hrupa ter škode na cestah na povzroči transport nepotrebnih stvari. Zakaj torej nebi poskusili v celoti uporabiti zgolj naravne primarne vire, tako v materialnem smislu kot tudi idejno-tehnološkem, s tem mislim npr. uravnavanje vlage, naravno prezračevanje,.. ter za sabo pustiti sled, ki jo bodo naši zanamci lahko še enkrat uporabili ali pa se bo skozi čas zravnala z zemljo.
Proces gradnje iz zemlje je zanimiv že sam po sebi. Vsakič znova se srečamo z unikatno mineralno sestavo. Bistvo gradnje pa je v raziskovanju skozi proces. Pri betonu najprej poračunamo zahtevane karakteristike materiala in nato gradimo z vnaprej pripravljeno umetno mešanico. Pri zemlji pa se gradnja začne z eksperimentom, nato pa sestavimo ustrezno mešanico. Čas je za eksperiment, da ugotovimo ali lahko stopimo skupaj in pri zemljeni gradnji spremenimo ideologijo gradnje. Če bi čas gradnje pomnožili z dva, imamo takoj dvakrat premalo podjetij, ki bi lahko opravila delo. Če pa upoštevamo še čas potreben za sušenja materiala pa že skoraj obupamo. Kaj lahko storimo? Star pregovor pravi, da lahko svet spremino samo tako, da spremenimo sebe. Želja in volja se že prebuja v nas, potrebujejo pa mentorje, ki bi pomagali pri gradnji, tako pri eksperimentalnem kot tudi pri tehnično-izvedbenem delu. Predstavljajte si da s pomočjo prijateljev ob vodstvu mentorja sami zgradite hišo iz zbite zemlje hkrati pa si ustvarite idealne pogoje za življenje in naravo. Projekt Naprej k zemlji je odličen prikaz, da lahko petnajst nepoznanih ljudi stopi skupaj in ob pomoči mentorjev gradi iz zemlje. Najlepše od vsega pa je da skupaj zgradijo prjateljstvo, medsebojno spoštovanje, se naučijo sodelovati, sobivati in sprejemati ljudi okoli sebe in se skupaj organizirati. Očitno se res vsi odgovori za srečno življenje zakopani v zemlji. Skupaj zavihajmo rokave in začnimo kopati.
Besedilo: Žiga Vehovec
Foto: Jana Jocif
