Septembra 2016 smo poročali o fantomskem parku v Radovljici – prostorski intervenciji, ki je opozarjala na bogato in zanimivo zgodovino mestnega parka. Na pobudo zavoda NaNovo so vse poletje kosili travo v vzorcu nekdanjega baročnega parka. Intervencija pa je bila le najvidnejši del širše akcije, katere namen je bil zbiranje pobud za oživljanje in prenovo mestnega središča Radovljice. Participacija javnosti pri odločanju o (javnem) prostoru je nujna. Vsak lahko prispeva svojo vizijo k skupni kakovosti prostora bivanja. Prav tako se preko participacije gradijo odnosi med prebivalci. O namenu, poteku, cilju, rezultatih in prihodnosti projekta smo pol leta po dogodkih in predavanjih o prostorskih vizijah pogovarjali z enim od pobudnikov, arhitektom Majem Juvancem.

 

Ideja oz. namen
Ideja za projekt Park je nastala ob doživljanju prostora, ki smo ga obravnavali v sklopu projekta Vizija urejanja osrednjega prostora Radovljice in ob s tem prepoznanimi ne izkoriščenimi potenciali. S preprosto intervencijo smo želeli spodbuditi zanimanje širše javnosti za javni prostor in razmislek o prostoru, v katerem se vsakodnevno gibamo. Projekt Park je sicer iniciativa zasebnikov (Zavoda NaNovo), projekt Vizija je Občinski projekt. Ideja obeh je vzpodbujanje aktivnega udejstvovanja, druženja in medsebojnega sodelovanja ljudi pri razmišljanju in skrbi za prostor. Pri ustvarjanju skupnega javnega prostora – boljšega javnega prostora vseh.

Kaj smo naredili?

Celo sezono smo kosili park v baročnem vzorcu, imeli sklop dogodkov (predavanj) o parku in drugih prostorskih temah, razdelili zloženke s predstavitvijo projekta in povabilom za predloge bodočega urejanja. Dobili smo cca. 20 predlogov: večinoma si ljudje želijo bolj ali manj baročni park, odvisno od konkretnih interesov pa v njem še kaj vezano na njihove interese (steno za grafite, park vrtnic, koncertni oder, …). Nekaj predlogov smo nagradili z Vurnikovimi brisačami. V park smo postavili informativno tablo, ki pripoveduje o zgodovini parka.
Nekako vzporedno s parkom je bila predstavljena tudi vizija urejanja osrednjega prostora Radovljice oz. osrednje ulice in predavanje o kulturni dediščini. Vizija je bila strokovno relativno široko usklajevana in usklajena. Vsem gospodinjstvom v KS Radovljica je bila razdeljena predstavitvena brošura, pa tudi program dogodkov “včeraj za jutri” (2.300 izvodov).
Lokalni občinski časopis je vseboval precej obširen prispevek o temi.
Predlogi (prostorski prikazi) novih ureditev javnih prostorov so bili predstavljeni na razstavi po mestu “in situ” (na očišču predlaganih prikazov).

Kako uspešni smo bili?
Projekt Moj grajski park s košenjem trave ponavadi ocenjujemo kot spremenljivo uspešen. Sveže pokošena trava je delovala učinkovito, ko je začela rasti se je “instalacija” začela gibati proti zanemarjenosti. Po novi košnji je bilo spet lično in vzorec jasno razviden.
Odzivi, ki so prišli do mene, so bili načelno pozitivni tako za projekt Park, kot za projekt Vizija.

Kaj smo dosegli?
Moje (subjektivno) mnenje je, da smo z jasnimi predstavitvami in poskusom vključevanja najširše publike vendarle začeli (se pravi Občina) z nekim novim pristopom pri urejanju prostora. Precej energije (čeprav se ne vidi) je bilo vložene v to.
Je bilo koristno/smiselno? Se zdi, da je prezgodaj za sodbo o tem. Nastavek je. Vse skupaj bo/bi imelo več smisla, če se nadgrajuje v prihodnje.

Kako naprej?
Košenja parka ne bomo več izvajali. Da bi bil park zgledno urejen celo leto, bi morali posaditi travniško travo (in travniško cvetje) po celotnem parku. Košnjo bi bilo treba izvajati na 7 do 14 dni, kar bi povečalo stroške vzdrževanja. Brez teh dveh “ukrepov” bi bil projekt lahko zgolj “spremenljivo” uspešen, kot lansko sezono.
Projekt Vizija oz. predstavitve in diskusija na eni strani o kulturni dediščini, na drugi o vizijah za prihodnost se meni zdi, da bi bilo vredno ohraniti tudi za naprej – mogoče bienalno ali trienalno. Prav tako jasne, vsem razumljive predstavitve projektov s prostorskimi prikazi in razstavo “in situ”. Tudi v naseljih izven Radovljice.
Seveda pa je to stvar odločitve Občine.

Realnost in denar (strah)?
Glede na to, da se bo Občina zadolžila, da konča knjižnico, se bojim da v bližnji prihodnosti ne bo realiziran noben od predstavljanih projektov. Verjetno se bo pozitiven naboj začel izgubljati. Upam zlasti, da nismo ustvarili pričakovanj ljudi, katerim bo sledilo razočaranje, ker se ne bo nič premaknilo.
Z druge strani pa je v današnjem času morda vredno imeti projekte v predalu in z njimi štartati na kakšen razpis za sofinanciranje. Morda bo tudi “pozitivno javno mnenje” ustvarilo nekaj pritiska, ki bo omogočil da se bo v prostoru kaj prej realiziralo, kot bi se brez lanskoletnih aktivnosti.

Kaj bi lahko naredili boljše?
Dvigniti še več prahu okoli teh tem, torej imeti boljši PR. Vključiti več deležnikov v ta koncept tako, da bi vzeli rešitve za svoje vsi. Ali vsaj večji del njih kot se zdi sedaj. Odločevalcem bolje predstaviti vsa ta prizadevanja.
Verjetno še marsikaj drugega.
Glede na to, da smo zbrali precej zgodovinskega gradiva o parku, bi bilo smiselno napisati en strokoven članek o genezi parka in predstaviti vire. Da ta del projekta ne bo šel v pozabo.

Pod črto.
Rekel bi, da smo zasejali seme. Ne vemo pa, če bo kaj vzklilo brez zalivanja.
Maj Juvanec

 

Foto: Miran Kambič

Pripravil: Matevž Granda

 

Podprite ustvarjanje revije, ki nastaja popolnoma brez pomoči državnih sredstev z naročilom! Pišite na: narocnine@outsider.si

4 številke, skoraj 800 strani avtorskih zapisov, fotografij, reportaž, izjemne arhitekture in oblikovanja, 25€.
Revijo lahko tudi kupite v trafikah Delo in 3Dva, bencinskih Petrol, hipermarketih in bolje založenih knjigarnah. 184 strani lastnih vsebin: 7€

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja