Odrasli okolje občudujejo, lahko se ga spominjajo ali o njem razmišljajo, otrok pa ga vsrkava.
(Maria Montessori)

Na spektakularni svetovni razstavi Panama – Pacific v San Franciscu leta 1915 je sredi enega izmed neoklasicistično ozaljšanih pavilijonov stala steklena učilnica. V njej je bilo 30 naključno izbranih otrok, starih od 2,5 do 6 let, ki so tja 4 mesece hodili v šolo. Učilnica je imela 3 steklene stene,
okoli nje so bili stoli za gledalce. Prostor učilnice je skrbno uredila italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in izumiteljica Maria Montessori. V pavilijonu je nad učilnico razprostrla tkanino, da je prostor znižala in tako otrokom ustvarila prijetno okolje. Preprosto modro, sivo in belo pohištvo
učilnice je oblikovala Louise Brigham, znana po svojem avantgardnem »box furniture«.

glass classroom 1915

Steklena učilnica – San Francisco, 1915

Sejemski obiskovalci so se dan za dnem vračali k »čudežnim otrokom«, ki so kljub zunanjemu vrvežu v stekleni učilnici nemoteno delali. Največ opazovalcev se je trlo v času kosila. Takrat so otroci sedli k elegantno pogrnjeni mizi s porcelanom in svečniki, si sami postregli in po obedovanju pospravili za seboj.

Po koncu svetovne razstave se je Maria Montessori vrnila v Rim, palače razstavišča so propadle, prva svetovna vojna je razdivjala svet in pionirska steklena učilnica je bila pozabljena.

arh ira zorko valdorfska sola ljubljana

Waldorfska šola Ljubljana, avtorji: Ira Zorko (in sodelavci),  foto: Miran Kambič

Svojega vrtčevskega obdobja iz davnih sedemdesetih se spominjam predvsem po sedenju na lesenih stolih in držanju rok za hrbtom. Vzgojiteljica je imela mezinček, ki je strašil, da nas bo prijel za ušesa in nam jih nategnil do stropa. Igrišče je bilo ogromno in v rastru topolovega gozda je bila betonska cev, v kateri smo se otroci skrivali pred topolovimi velikani. Spominjam se tudi temno rjave garderobe z zenitalno svetlobo. Tam so rasle ogromne prašne monstere.

Pozneje, v šoli, ni bilo monster, bili pa so dolgi uniformirani hodniki v sivem teracu in učiteljice, ki so razmeroma uniformirano podajale uniformirano snov.

V zadnjih letih se je na Slovenskem zgradilo kar nekaj kakovostnih arhitektur za vzgojo in izobraževanje, in učiteljice s strašnimi mezinčki so že zdavnaj upokojene. Baby boom zadnjih petnajstih let je zahteval pospešeno gradnjo novih vrtcev in šol. Povečanje vsesplošne potrošnje in
ponudbe je povzročila celo porast novih fakultet in visokih šol, oh in sploh programov in nekaterih kurioznih študijskih smeri. Apetite po gradnjah univerzitetnih kampusov je zaznati v vsakem prostorskem načrtu malo večjega mesta.

OS AS-4495

Osnovna šola Alojzija Šuštarja in vrtec dobrega pastirja v Ljubljani, avtorji: Studio UR.A.D. d.o.o., foto: Boštjan Kikelj

Da lepa šola ni nujno tudi dobra izobraževalna ustanova, je seveda jasno. In da arhitekti z našimi lepimi vrtci in šolami nismo vrhovni oblikovalci osebnosti naših otrok, si (upam) tudi ne domišljamo. Lahko pa je naša arhitektura sugestivna in otroka nagovarja s svojo lepoto in pluralnostjo. Dobro
šolo delajo dobri učitelji in skrbno pripravljeno okolje. Tako, ki pri otroku spodbudi aktivnost, domišljijo, zbranost, mu dopušča učenje iz lastnih napak, svobodo izbire. Pomaga mu osvojiti lastno samostojnost in spoštovanje sebe, drugih, sveta in drugačnosti. Okolje mora biti preprosto, ne preveč
določeno, mikavno, izkazovati mora strukturo in red.

Dobri učitelji in skrbno pripravljeno okolje delajo dobre učence, dobri učenci postanejo dobri učitelji in delajo dobro družbo, dobra družba pa je temelj dobri in spodbudni državi.

arrea arhitektura srednja sola ravne slo 2014

Srednja šola Ravne na Koroškem, avtorji: Arrea, d. o. o., foto: Miran Kambič

Kje smo leta 2015, sto let po stekleni učilnici iz San Francisca?

V tretji številki revije Outsider (september 2015) smo predstavili izbor sodobnih arhitektur slovenskih vrtcev in šol zadnjih pet let. Izbor je delno kvalitativen, delno subjektiven. Izbranih arhitektur ne vzporejamo med seboj. Arhitekte, avtorje predstavljenih objektov in intervencij smo povprašali o njihovem idealnem vrtcu in idealni šoli. Ali lahko s pomočjo njihovih strokovnih in izkustvenih priporočil zgradimo boljši vrtec in boljšo šolo za leto 2020?

Napisala: Tinka Prekovič

Z naročilom revije omogočite nastajanje tiskanih in spletnih vsebin Outsider. Naroči.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja